petek, 31. oktober 2014

Bučke, konji...

in še marsikaj se je zvrstilo danes. Dan reformacije, rojstni dan, dan varčevanja, noč čarovnic, staroverski praznik novega leta...
Ko se peljem po mestu, vidim številne vesele in strašne buče, ki varujejo domove.
Nam pa majhne steklene bučke stražijo hišo.


Letos smo razvaljali das maso, vanjo zavili kozarce ter izrezali obraze.


Bučko z lučko.


Danes so še mandarine čisto drugačne :)


In čarovnica izpod rok Najmlajše se je navihano smehljala.


Danes so v zraku čisto posebne energije.
Sploh, če imaš srečo in preživiš dobršen del dneva med prijaznimi ljudmi, na čudoviti domačiji,


kjer se na vsakem koraku čuti ljubezen in spoštovanje do preteklosti,


sodelovanje


in sobivanje z naravo.


Vedno je fino, kadar se dobimo maloštevilni lastniki Bosanskih planinskih konj. In kadar je z nami Boris, eden izmed resničnih poznavalcev naravnega konjarstva, vzgoje in vedenja konj, je dan še posebnejši. Vaje na tleh, vzpostavljanje odnosa s konjem in šele mnogo kasneje delo v sedlu. Počasi, potrpežljivo se gradijo odnosi med ljudmi in med živalmi.

Čisto poseben dan.

Da skoraj ne vem ali je Borisova sposobnost in znanje tisto, ki je z doslednostjo in spoštljivim a vztrajnim pristopom iz trmastega konjiča,


ki je na vsak način želel uveljaviti svojo voljo,


v dveh urah naredila poslušnega in umirjenega konja


ali je bilo morda v zraku res nekaj čarobnega :)
Lp,Keltika

ponedeljek, 27. oktober 2014

Duhci in dom

Noč čarovnic, dan mrtvih, samhain. Prazniki, ki so povezani med seboj skozi našo dolgo preteklost, nedoumljivo močni in skrivnostno pomembni. Različna poimenovanja, različna verovanja, a tako isti običaji, neiztrgljivi iz spomina, kot slak iz zemlje.
Stoletja so naši predniki kurili kresove, prižigali ogenj, izrezovali strašljive podobe in se pripravljali na praznovanje novega leta, ki je bilo na prehodu iz 31. oktobra na 1. november.

Ljudje prilagodimo svoja praznovanja,  potihem zapisana od trenutne vladajoče verske institucije in politike. Bistvo pa ostane isto. Le ne vidimo ga na prvi pogled.
In ljudje pač ustvarjamo iz materialov, ki so nam dosegljivi. Če so bili nekoč naravni, je danes ob nas predvsem plastika.

Namen je isti. Okrasiti svoj dom, ga označiti, zavarovati pred nepovabljenimi in privabiti ljube nam goste in energije.

halloween ghost

 Pri nas, kot običajno, strašijo reciklirana bitja. To pot so čisto preprosti duhci iz jogurtnih lončkov in povoja.

Veselje za otroke, ki z nami reciklirajo in odkrivajo številne čustvene izraze ob risanju obrazov.


In strah in trepet za nepovabljene obiskovalce :)


Naj zunaj ostanejo vse slabe misli in žalost, lakota in bolezen. Naj se razpršijo po svetu, kot drobne kapljice, ki jih sploh ne občutiš.

Naj v veselih škornjih pridejo zdravje in smeh, ljubezen in spoštovanje.


Naj ostanejo pri nas, na toplem in na varnem.
V mehkih košaricah,


skvačkanih iz naših starih, razvlečenih majic, naj si uredijo zavetje.

crochet basket

Saj vendarle prav vse delamo z namenom, ustvariti dom. Majhen prostor, kjer se počutimo varne in sprejete.

sewed houses

Kjer nas čakajo tople roke in prijazen nasmeh.
Kjer dajemo in dajemo, zato, da se nam vrača v majhnih, drobnih trenutkih.
Naj strah in jeza ostaneta zunaj. Naj vstopi moč, da opazimo.
Te drobne, dragocene trenutke našega doma.


Vesele počitnice želim, pa četudi ali pa ravno zato, ker bomo doma :)
Lp,Keltika

torek, 21. oktober 2014

Jesenski pomarančni kolač

Prelepa jesen, barvita in močna.
Polna.
Dogodkov, bolj in manj prijetnih, sprememb, ki smo jih željno pričakovali in tistih, ki smo se jih bali.

Vztrajno mi misli burka prebrano besedilo. O naši civilizaciji. Civilizaciji kvadrata, ki je tako različna od civilizacije kroga pradavnih ljudstev. Krog, kot simbol večnega, popolnega, mehkega kot mati, z energijo, ki se pretaka, kroži, ponuja. In kvadrat s svojimi ostrimi robovi, kjer zastanejo še tako pisane misli, se obtolčejo, utrudijo. Stara ljudstva so imela vse urejeno v krogu, svetišča, domovanja, celo ograje okrog vasi in vrtove. Naše hiše, vrtovi, mize, celo krožniki, so vse bolj kvadratni. Še naše misli so vse bolj kvadratne, urejene in zložene, samo take se prilegajo ostalim.
Kot bi se  simbolika kroga počasi a vztrajno umikala materiji, ki prevladuje in zmaguje.

Pa vendarle sta kvadrat in krog neločljiva, kot zemlja in nebo, pripadata drug drugemu, sta neskončno minevanje časa in trdnost materije.


Moj današnji kolač je okrogel.  In dober. In žal ni trajal neskončno :)

Narejen, kot 'mufini'
Suhe sestavine zmešane posebej, mokre posebej. Združimo s čim manj mešanja, da masa ne postane gumijasta.


Potrebujemo mokre sestavine:
  • 125 g raztopljenega masla, ki ga dobro vmešamo skupaj s
  • 125 g sladkorja
  • 1 vanilin sladkor
  • 240 g jogurta
  • 2 jajci
  • 1 žličko naribane lupinice ekološke pomaranče in
  • 125 g pomarančnega soka (sveže stisnjenega)
Posebej pripravimo suhe sestavine:
  • 300 g pirine moke dobro zmešamo z
  • 2 žličkama pecilnega praška iz vinskega kamna in
  • 1/4 žličke sode bikarbone 
Mokre sestavine vlijemo k suhim in premešamo z žlico. Dodamo koščke temne čokolade in polovico mase vlijemo v namaščen pekač, ki smo ga posuli tudi z moko. Preostali polovici mase primešamo nekaj žlic kakava in vlijemo čez svetlo plast.


Svetlo in temno, okroglo in kvadratno. Nekaj po naše, nekaj po drugih.


Vzela bom spremembe, ki jih je prinesla jesen in šla z njimi naprej. Pa če se še tako trudijo, stlačiti me v kvadrat. Spremembe.
Naredim šopek iz trtinih listov. V pomoč je lanska revija Dom in stil. 


Mehak, jesenski in okrogel.


Se prilega v kvadratno vazo.


In naredi moje misli pogumne in barvite.


Niso stvari tiste, ki se nam dogajajo, mi se dogajamo njim. Jih oblikujemo, gladimo ali tešemo po svoje.


Tudi če mislimo, da nimamo vpliva.
Ali pa ravno zato, ker tako mislimo.


Srečno :)
Lp,Keltika

torek, 14. oktober 2014

Zapečen zelenjavni riž

Kot veliko odličnih stvari, ki so nastale slučajno, kot stranski produkt, je tudi ta, izredno okusna jed,  posledica prevelike količine mase za zelenjavne polnjene paprike, ki sem jih delala prejšnji dan :)


Bistvo res okusnega nadeva za 'filane' paprike je v tem, da si vzameš čas in zelenjavo narežeš na drobne koščke, v velikosti riža. Le tako se okusi dodobra prepojijo in ustvarijo tisti božanski njam.


Zapečen zelenjavni riž sestavlja
  • prva plast iz malancanov, narezanih na kolute in popečenih na olivnem olju
  • čez malancane sem posula 5 strokov drobno sesekljanega česna, posolila
  • nato pa naložila plast zelenjavnega riža - to je mešanica, ki sestoji iz : kuhanega riža, majhnih kockic zelja, cvetače, gomoljne zelene, brokolija, peteršilja, pražene čebule in soli
  • sledijo na kolute narezani sveži paradižniki in 
  • popečeni malancani
  • nato zopet zelenjavni riž
  • in po vrhu popečeni malancani
  • ljubitelji sira lahko zloženko posujejo s sirom, mi smo imeli vegansko varianto
  • Pečemo na 180°C,  45 minut ali malce po občutku :)


Zapečen riž sem postregla kot prilogo ocvrtim malancanom, ker so bile količine premajhne, da bi nasitile toliko lačnih ust. Naslednjič bo na mizi kot samostojna jed, z veliko skledo radiča.


Varianta rižote, ki diši po jeseni :)


Sicer pa se jesen vonja povsod. Tudi naše miške so  že začele duhati lešnike in orehe, spravljene v lopi. Pa se ne damo. Naj si naredijo svoje shrambe. U. jih redno lovi in potem se odpravimo, cela procesija, ki pelje miško kilometer stran od doma, da jo spustimo v gozd :)


Kaj češ :)) Kilometer rabi miška, da si dom ustvari drugje.


Medtem pa naši mladički že sklepajo trdna prijateljstva, ki bodo držala veliko jeseni...


In jesenske rože se bohotijo v živih roza barvah.


Če kdo med vami pozna ime naših krasotic, bom vesela. Jaz jim rečem ravnateljeve rože, po tistem, od katerega sem jih dobila :)
Dodatek, nekaj ur kasneje:
evo, ni še minil dan, kar sem zapisala objavo, pa je prijazen bralec povedal njihovo ime - roza lepotice so Nerine.
Srečno.
Lp,Keltika

petek, 10. oktober 2014

Pinki torba

Kombinacije različnih materialov so mi všeč. Najbolj enostavna rešitev, kadar ti po glavi roji preveč idej.


Kvačkano z blagom, vesela torbica, čakajoč prihodnjo pomlad.


V naravi je celota tako ali tako zgrajena iz različnih materialov.


In mora biti ravno prav vsega. Se nam zdi, da nam urejajo vreme, povzročajo poplave, potrese in led. Morda. Ampak konec koncev je narava tista, ki potegne črto pod vse.


Zato je kakšna dobra kombinacija vedno dobrodošla.
Nekaj dela in nekaj zabave.


Malo realnosti in nekaj sanj.


Malce kislega.


 In malo sladkega.


Pa gre teden naokrog :)
Lp,Keltika

nedelja, 05. oktober 2014

Presni ohrovtov čips

Hrustljav, hrustljav in hrustljav :) Čisto presen, z vsemi encimi, vitamini in rudninami. Slan in božanski. Presni ohrovtov čips. Žal letos nimamo kodrolistnega ohrovta, zato je iz čisto navadnega, glavnatega. Pa se ne pozna kaj dosti.


Zelje letos štrajka, ohrovt pa kar prijazno kuka iz zemlje.


Z ohrovtom,
  • ki ga natrgamo na koščke in
  • prelijemo z mešanico 
  • svežega zmiksanega paradižnika
  • ščepcem bazilike, origana, luštreka, morda česna
  • in soljo
ima jesen okus po mediteranu.


Sušimo ga v dehidratorju, čez noč, morda pa uspe tudi v odprti pečici, na nizki temperaturi.


Včasih, 


je čisto dobro, počakati, da se stvari zvrstijo same po sebi.
Mi bi vse uredili po svoje.
Praznike bi spravili na koledar.
Sonce na ekran.


Otroke v lične kalupe.
Hrano v plastično embalažo.

Ker je drugače toliko dela.
In kako lahko pravzaprav rečeš, da je praznik samo zato, ker sije sonce in lahko objameš sestro.
Kako lahko pobiraš zelje, preluknjano od polžev, ga čistiš in pereš, ko pa je  v trgovini lepše, udobneje in hitreje.
Kako lahko sprejmeš, da so otroci čisto drugačni, kot si si zamislil.


 Kako.
Malce pogledaš okrog sebe.
Malce si hvaležen.
Malce bolj drzen.


In malce se pocartaš.
Brez slabe vesti.


Dobrodošel, nov teden.
Lp,Keltika