četrtek, 26. februar 2015

Vesele flaške - recikliramo z otroki

Počitnice, še en deževen dan je za nami. Ena od pogruntavščin takega deževnega dne, ki je otrokom zelo všeč, ker ni preveč zahtevna, nastanejo pa prav luštne stvari, je oblačenje plastičnih, pa tudi steklenih 'flašk'.


Plastenke od kefirja, jogurta, ali steklenice, ki so ostale prazne po uporabi pasiranega paradižnika. Mimogrede, pelati v konzervah so za naše zdravje slaba naložba, zaradi kovin in plastične mase s katero je prevlečena notranjost, kar paradižnikova kislina počasi topi in vse skupaj pojemo z omako. Steklenice so dosti boljša izbira, če smo že primorani omako kupiti v trgovini.



Reciklirali smo plastenke in premajhne dokolenke ter 'legice', ki so jih otroci odrezali nad peto. Malce vročega lepila, ali dobrega tekočega, ker mekol zelo slabo prime, gumbki, bleščice, trakci in uro in pol vesele zaposlitve :))


 Nastale so vesele 'flaške',

 
ki jih z nekaj cvetlicami lahko otroci podarijo ob dnevu žena.


Narava se prebuja in cveti. Danes bo sonček. Pred menoj pa je eno žalostno, težko slovo.


Moje voščilnice so vse bolj pomladne. Te prikupne zajčke sem dobila od Andreje. Tako so veseli, tako polni energije...
Pomlad je pred nami, tukaj smo. Vse kar nam je dano, je vredno prenesti, kar smo tu zato, da širimo dobre misli naprej.

Voščilnico prijavljam na izziv:
Crafting From The Heart; Challenge 48 - Anything goes


Pazite nase ;)
Lp, Keltika

torek, 24. februar 2015

Pletena košarica iz vrbja, voščilnica

Danes popoldan sva šla s Tamlajšim na obisk. In to ne na običajen, s klepetom ob kavi. Naši prijatelji imajo eko kmetijo, precej večjo od našega malega gruntka, kmetijo z dolgoletno tradicijo in velikim znanjem. Ata in mama znata vse in še malo, ostala družina pa tudi :)
Eno izmed tradicionalnih, praktičnih znanj, ki ga želim pobliže spoznati, je pletenje košar. Ker je bil danes lep deževen dan in, ker je ata naših prijateljev pravi mojster pletenih izdelkov, smo si priredili delavnico pletenja košar.


Za pletenje košar je potrebno ogromno časa. Mojstri si leskove, vrbine veje in šibe, srobot, količke, ročaje..pripravljajo celo leto. Nabirajo, kuhajo šibe, lupijo, režejo.., da lahko pozimi spletajo izdelke.
Danes pa je beseda dala besedo kakor pravimo in pletenja smo se lotili povsem na hitro, brez vnaprej pripravljenega materiala. Vse kar smo imeli je bil čas, vrbove veje in dobra volja.


Ne morete si predstavljati s kakšnim užitkom in hvaležnostjo sem vpijala bogatstvo znanja, ki so ga naši prijatelji nesebično pripravljeni deliti.


Na leseno deščico je ata izvrtal luknje malce pod kotom, ukrivil ročaj, narezali smo majhne količke iz vrbovih vej in pripravili šibe.


Smejali smo se in se imeli fino. Mojster je sicer dejal, da tale košarica ni čisto nič za v javnost, ker je narejena iz nepripravljenega materiala in na hitro, ampak meni je všeč. In veliko sem se naučila.


Ogromno bogatstvo znanja, topla prijaznost, spretnost, dobrota in neizmerna srčnost prijateljev, je naredila dan tako sončen, da ga še sonce ne more :).
Kakšno srečo imam, da poznam takšne ljudi :)
Domov sva s Tamlajšim odšla z majhno košarico, polno pozitivne energije in neverjetno lepih rož, ki jih iz nogavic ustvarja mojstrova žena.


Njene rože so prelepe, neverjetno čarobne.
Zmenili smo se, da bomo naslednjič, na en deževen dan, priredili delavnico izdelovanja takih rož :)) 



Zaenkrat ostajam pri voščilnicah :) Precej lažje jih je izdelovati in takšne rože vzamejo veliko manj časa.
Me pa vlečejo, rožce. V zraku tu in tam ujamem prvi pomladni dih. In je čisto dovolj, da razburka mirno zimsko spanje.

Voščilnico sem naredila kar tako, ker sem tako čutila. Nima lastnika in kupček zaloge se vztrajno veča. Kot je danes dejala ustvarjalka tega lepega cvetja, s takšnim veseljem jih delam, ampak  imajo že vsi naokoli polno mojih izdelkov :))

Moje rože so iz Tininega seta Božično zelenje in tudi napis je njen. Uporabila sem še akvarelne barvice in belo tempero, ter nekaj blazinic.
Prijavljam jo na naslednje izzive:

CuteCardThursday; Challenge 361- Floral Delight
SimonSaysStampMondayChallenge: No Rules
Najlepši par: Galerija meseca februarja


Srečno :)
Lp, Keltika

sobota, 21. februar 2015

Kranjska Gora, Gozd Martuljek, utrinki

Ene lušne počitnice na smučeh so za nami. Kranjska Gora je še vedno polna skrivnosti, ki jih niti po večletnih obiskovanjih ne odkrijem do konca.
Hiše, ki se zbujajo v sončna jutra iz daljne preteklosti.


Pozabljene umetnine, ki živijo svojo dobo, tiho in neozirajoč se na čas,


ki za njimi počasi lomi polkna, praznih, opustelih hiš, v katerih že dolgo ni več turističnega vrveža.


Ulice, ki pomnijo vedno nove in nove umetnike, ki se trudijo preživeti s svojimi izdelki.



Urejeni vrtovi z eksotičnimi drevesci.



Sončne in povsem nepolomljene telefonske govorilnice.


In prijazna smučišča, ki kljub visokim cenam kart in tednom pred 'ljubljanskimi' počitnicami, pletejo dolge vrste smučarjev, z vseh koncev sveta.



In le malce pred Kranjsko Goro, vhod v središče gora - Gozd Martuljek.


Čisto ob cesti, pa čisto neokrnjen.
Ko najlepše stvari najdeš tam, kjer jih najmanj pričakuješ.


Ni nujno, da od velikih stvari dobiš veliko.
In niso naša pričakovanja tista, ki gradijo naš svet, pač pa naša dejanja.


Skoraj me zmoti, neukrotljiva divjina, ki ima domovinsko pravico v otroških dušah.
Ker me vajeti vsakdanjih mask držijo trdno ukročeno.


Dokler me preprosti utrinki življenja ne opozorijo, da imamo samo en trenutek.
In vsaj dve možnosti pogleda nanj :)


Pozdravljeni, dnevi pred nami :))
Lp, Keltika

ponedeljek, 16. februar 2015

Dvojna čokoladna presna torta

Pustni in valentinčkov vikend je za nami. Naš letos ni bil nič kaj masten in sladek. Bolj v stilu zabave in ustvarjalnosti. Sladice pa bolj veganske in presne. Tokrat želim predstaviti tortico, ki je meni daleč najljubša presna in čisto odkrito, z velikim užitkom jo zmažeta tudi maladva, ki sicer nista najbolj navdušena nad presnimi sladicami.


Recept je sestrin in tudi tortica na sliki je njena - zame :)


Podobna zadeva, kot ostale presne dobrote, vendar z veliiko manj maščobe, ki je nihče od nas ne prenese najbolje.

Dvojna čokoladna presna torta
  • 100g orehov zmeljemo
  • 50g kokosove moke zmeljemo
  • 150g datljev - nič namočenih, zmeljemo s sokom pol ali cele - po občutku - pomaranče
  • in vse te sestavine ugnetemo v mehko testo, ki ga naložimo po dnu tortnega modela
sledi 1. plast čokolade
  • 200g indijskih oreškov zmeljemo
  • dodamo 2 veliki žlici presnega kakava
  • 1/3 pločevinke kokosovega mleka
  • 1 žlico raztopljenega kakavovega masla
  • 2 žlici agavinega sirupa
  • ščepec soli.
  • namažemo na 'testo' in damo v hladilnik, da se strdi
  • vmes narežemo, na koščke, zrel mango ali ananas in koščke položimo po 1. plasti čokolade ( ni nujno, da je že trda)
nato naredimo 2. plast čokolade
  • 1 avokado gladko zmeljemo in mu dodamo
  • 2-3 žlice kakava v prahu
  • 1/3 pločevinke kokosovega mleka
  • ščepec soli
  • čokolado namažemo po prvi, kolikor toliko strjeni plasti čokolade in pustimo v hladilniku, kolikor pač zmoremo - vsaj kakšno uro :)


Sladkanje brez greha in pust brez mastnih ust, za spremembo.


Čeprav pravijo otroci, a letos pa ne bo nič krofov? Bo, bo, če ne to, pa kakšno drugo soboto :)


Tokrat so šli dnevi drugače.
Vsekakor pa ne brez papirčkanja.

Naredila sem malce bolj okrašeno voščilnico, za prijateljico, ki ima rada bleščeče, pisano, metuljčkasto. In sem tako uživala, da bo sigurno nastala še kakšna punčkasto bleščeča. (Spet sem uporabila meni tako ljube Nellie's ovalne okvirje, zato jo prijavljam na izziv ABC :D is for Die cuts)


Voščilnico s Tildo prijavljam na izzive:
ABC Challenge: Dis for Die Cuts 
Tilda's Town challenges : Challenge #142 Anything goes
Lil Patch of Crafty Friends : Challenge #4 Anything goes

Najmlajša pa je naredila voščilnico za svojo 'tovarišico', ki je postala babi :)
Luštkan odtisek sem dobila od Andreje in ga takole začetniško pobarvala, Najmlajša pa ga je posvojila. Voščilnice ni želela preveč okrasiti, ker so ji manj 'načičkane' ljubše :)


Sicer pa je tudi meni pravilo - manj je več, bolj domače :)
Še ena preprosta izpod mojih rok:


Pred nami je en kraseen teden, imejmo se lepo :)
Lp, Keltika

ponedeljek, 09. februar 2015

Malinov čokoladni biskvit

Moj najljubši in najenostavnejši nedeljski biskvit. Po pravici, ena izmed najtežjih jedi za fotografiranje, ker izgine, še predno jo dobro pogledaš :)


Okusen in rahel čokoladni biskvit se super dopolnjuje z domačimi malinami ( iz zamrzovalne skrinje), nič pa ni narobe, če kupite katerokoli zamrznjeno jagodičevje.


Moja tokratna varianta je veganska, torej brez jajc in z riževim mlekom. Lahko pa poskusite tudi bolj klasično, s kravjim mlekom.
  • 30 dag polnozrnate pirine moke ( najbolj dobra za žep in kuho, je tista šparova, sploh če izkoristiš kupon 25% za en izdelek in je vzameš cel paket)
  • 20 dag korenčkove kaše ali naribanega korenčka (ki da pecivu poln, sočen okus)
  • 20 dag surovega trsnega sladkorja
  • 1 pecilni iz vinskega kamna
  • 1 vanilin
  • 1 žlico cimeta
  • pol male žličke soli
  • 2 dcl riževega mleka (ali več, odvisno od sočnosti korenčkove kaše)
  • 1 dcl olja
  • 7 žlic dobrega grenkega kakava (če boste dali Benko, lahko daste manj sladkorja)
  • 10 dag na koščke nalomljene jedilne čokolade
  • vse skupaj z žlico na hitro premešamo in dodamo
  • 10 dag malin
  • še enkrat rahlo premešamo in stresemo na pekač ali v modelčke. Debelino prilagodimo svojemu okusu - torej bolj ali manj razmažemo po pekaču.
Damo v ogreto pečico, na 180°C, pečemo dobre pol ure.


Po vrhu prelijemo s čokoladnim prelivom, postrežemo ob skodelici najljubšega napitka.


Če te prej sneg ves dan drži v rokah in se mučiš s 'štamfanjem', drviš po hribu navzdol, te vmes šibajo ledene snežinke


in te snežno veselje čisto prekrije,
kot je sneg prekril naš mali rožmarin

Rožmarin pod snegom


Potem res ni boljšega, kot domače dišeče pecivo :)
In kavica ali čaj v najboljši družbi.


Voščilnico prijavljam na izziv:
* Casology: Week132: HOT


Čim več dišečih trenutkov :)
Lp, Keltika

sobota, 07. februar 2015

Midva

Beseda midva je leta 2005, po obsežnem natečaju postala najlepša slovenska beseda.
Tudi meni je všeč, ker je čisto posebna. Ker je dvojina redka dragocenost prastarih jezikov, ki so se ohranili skozi tisočletja. In, ker ima v sebi mi.

Kljub temu, da nikoli nisem vrezala napisa v nobeno drevo, nikoli zabila nobenega žeblja ali namerno in po nepotrebnem poškodovala teh varuhov našega dihanja in bivanja,

mi je izpod rok prišla voščilnica s srčkom, vrezanim v les.


Z najlepšo besedo.
Čisto vse lahko dosežemo, ko smo midva.
Vse poti so krajše
in sladkobice slajše ;)

Voščilnico prijavljam na izzive:
*SweetStampsChallengeBlog: Challenge#207 - Love is in the Air
* SimonSayStampMondajChallengeBlog: H is for...
* CRAFTalnica: Izziv#127: Negativ


In ja, končno je zapadel sneg, kot se šika.
Naša zajčka si v dvoje hitreje utreta gazi do slastnih vejic kivija in vrtnic :) Ne moti ju ne mraz, ne hudo sneženje. Preizkušata moč svoje dvojine in se podajata v nove izzive.


Kot naš Tamlajši. Pravi, da je strašno zabavno in če prime še koga, naj povem, da si je na kolo  namontiral verige, ki jih je naredil tako, da je zategnil plastične vezice okrog gume.


Peš preveč drči, pravi naš kolesarski navdušenec :)
Ni ga, čez smeh, kadar se smejemo v množini ali dvojini :)
Veselje je družabno, pogumno in glasno. Rado ima množino in dvojino.

Žalost pa je plašna in tiha. In ima rada ednino :))


Čimveč midva in mi, v teh zasneženih dneh želim :)
Lp, Keltika