sreda, 27. maj 2015

Mix media ali mešana tehnika 1.

Me vleče, že dooolgo. Mešanje materialov in tehnik. Tudi pri mojih torbicah. Pri ustvarjanju z barvami in ostalimi mediji, pa sploh lahko spustiš domišljijo na plan.


Tale packalna ustvarjanja so kot ogromna doza terapevtskega sproščanja in polnjenja z lepimi mislimi.


Nobenih meja, vse lahko napopam in namalam gor, kar mi paše in na koncu izgleda, kot bi vedela, kaj počnem :) Tole je voščilnica. Prijavljam jo na izziv:
Simon says Stamp Wednesday challenge: Stencil it

Drugi izdelek je mix media na les. Prvi poskusi neskončnega ustvarjalnega veselja.


Če pomislim, kako sem pred leti, vse, kar je bilo le odtenek stran od črne ali vojaške barve, imenovala kič :)))


Ko pa so barve tako lepe...


in s časom še tako trda betonska 'škarpa' omehča svoje poteze, kajne :)


Lp, Keltika

ponedeljek, 25. maj 2015

Preslica

Počasi končujem projekt imenovan preslica :) Ta zdravilna rožca mi je res vzela nekaj časa. Kar devet vrst jih raste pri nas,  pa le ena je tista 'prava'. Razlike med njimi so za nevešče oko tako majhne, da z lahkoto nabereš rahlo strupeno močvirsko, namesto koristne njivske.

Dokler nisem bila povsem prepričana, da jih ločim, je nismo nabirali.
Praproti, med katere spadajo tudi preslice, so mi všeč od nekdaj. Prastara, skrivnostna mala drevesca, polna mističnih lastnosti in zdravilnih moči. 


Najlažje jih razločimo, zgodaj spomladi, ko iz zemlje poženejo rodni poganjki. Poganjki njivske preslice, kot male gobice, zrasejo marca, aprila in kmalu propadejo. Zdaj iz zemlje rasejo le še zeleni, jalovi poganjki. Močvirska ima tako jalove, kot plodne poganjke enake, le na plodnih se naredi malo rjavkasto socvetje, nekakšen storžek.

Če imamo pred seboj samo zelene, jalove rastlinice, jih z lahkoto ločimo po dolžini prvega člena vejic. Vejice preslic so namreč sestavljene iz več členov. Primemo jo za stebelce in odtrgamo vejice, ostane le prvi del vejic. Če je ta daljši od nodija (tiste kronice) na stebelcu - je to njivska preslica.

njivska preslica

njivska preslica

Razlikujejo se tudi v prerezu, ampak za to potrebujemo že povečevalno steklo, pa tudi ni potrebno, če pogledamo dolžino odtrganih vejic.

stebelce njivske preslice v prerezu

Za razliko od te, ima močvirska, pa tudi vodna, ki sta najbolj rizični za zamenjavo, prvi člen stranskih poganjkov krajši od nodija (kronice na steblu). Vodna in močvirska sta si zelo podobni, le da ima močvirska, zobce te kronice - nodija, belo obrobljene.

vodna preslica

vodna preslica

prerez stebelca vodne preslice

Spomnim se, ko smo pripeljali domov konjiča in sta se na izpustu najprej zapodila v preslico. Mi pa v strah, kaj bo zdaj, saj je preslica za konje strupena. Ampak, konji očitno vedo katera je prava, saj jima nikoli ni škodovala in jo z velikim veseljem jesta že nekaj let. Ravno tako naša psička Lina. Šopek njivske preslice z užitkom zmaže kot za stavo :)


Preslico naj bi nabirali šele od junija dalje, najboljša pa je v avgustu, saj takrat vsebuje največ silicijevih spojin, ki so za naše zdravje (pa tudi zdravje rastlin v vrtu, ki jih poškropimo s čajem iz preslice), izrednega pomena. Ker naše telo naj silicija ne bi tvorilo samo, ga moramo vnašati s hrano.


Zdravilnih lastnosti ima toliko, da bi jih težko naštela v kratki objavi,  (pljuča, celjenje ran in kosti, vnete ledvice, mehur, pomirja srbenje, obnavlja kri, lajša škrlatinko, izloča nezdrave telesne sokove...) O njih je veliko napisanega na spletu, p. Simon Ašič pa je dejal, da sok in čaj preslice nimata nobenih stranskih učinkov, ker pa je močna, je ne pijemo v premočni koncentraciji.
Naravni vrtnarji z njo škropimo rastline proti plesni, rji, škrlupu, pršicam, rdečem pajku...)
Posušimo jo hitro, na zračnem, senčnem prostoru, da stebla ostanejo lepo zelena.

Ko smo na travniku, stikamo za preslico in podobnimi zdravilnimi rožcami, mimogrede naredimo največ kar lahko, še za svojo dušo. Vse naokrog cveti.
Šipek ob robu gozda pije dežne kapljice,



kot naša duša nezavedno pije eliksir zdravja, skozi umirjen pogled na travnik.

 
Srečno,
Lp,Keltika

sreda, 20. maj 2015

Voščilnica, polenta in rožce

 Vesel, prijazen gasilec je praznoval rojstni dan.


Gasilca sem postavila pred z grafiti popisan zid. In mu želim vse vse najlepše :)
Pri Andreji sem videla izziv, na katerega prijavljam mojega gasilca:
FeelingSketchy: Sketch#121

Pravzaprav kaj več kot zaupanje v svoje sanje, nasmejan pogled na svet in kanček sreče, res ni potrebno za zadovoljno življenje.
Včasih se zgodijo hudo nepoštene stvari, ampak življenje ni pošteno. Življenje pač je, takšno kot je in, ko nas valovi žalosti zalijejo je najbolje zajeti sapo in se prepustiti. Takrat nabiramo moči, da bomo kasneje lahko plavali naprej.

 Čas teče in tisto, kar je včeraj izgledalo kot konec, lahko jutri postane nov začetek.

dleskovo jajce

 Stvari lahko zastavimo čisto drugače, kot smo bili vajeni.

izobraževanje o drevesnih vrstah

In iz največjih zmazkov lahko nastane najboljša harmonija.
Kot iz tega kosila :)

vegansko in brez glutena

Polentini žganci z blitvo in paradižnikom so na krožniku delovali kot ena gora zmešnjave. Ampak okusi! To pa je druga zgodba.
  • skuhala sem 500g polente 
  • blanširala 1,5 kg blitve in jo sesekljala
  • na olivnem olju le malce podušila sesekljano čebulo in ji dodala blitvo ter
  • 10 sesekljanih strokov česna in sol.
  • Naredila sem preprosto omako iz 0,5l pelatov -  le česen, sol, pelati in drobnjak
  • Sesekljala sem še eno čebulo in jo malo podušila na olivnem olju, nato sem dodala tri narezane lušt-ne paradižnike ter vse skupaj še nekaj minut dušila.
Polento sem kot žgance , torej v koščkih, nadevala na pekač 
  • naslednja plast je bila blitva
  • nato nekaj žlic omake iz pelatov 
  • nekaj dušenih paradižnikov
  • pa spet polenta, blitva, pelati, paradižniki...
zapekla v pečici na 200°C. In, ko sem nalagala na krožnike, je izgledalo res čudno :)) Sicer sem razmišljala, da bi naredila redko polento in jo prelivala v plasti, vandar sem se odločila za žgance, ker sem tako dobila bolj premešane, harmonične, mediteranske okuse, na račun videza. Naslednjič se posvetim tudi temu :)


Saj se še palčki bolj smejijo med lepimi rožami, kot v pustih vrtovih.


In še tako pekoča rožca, poskrbi, da lepo izgleda.

drobnjak cveti

Saj v tem je čar, kajne, da iz nečesa, kar je videti poraz, naredimo zmago.

sobne azeleje, zunaj že dolga leta

Lp,Keltika

petek, 15. maj 2015

Voščilnica

Tinini tulipani so mi neprestani izziv. Tako lepi so.


Postavila sem jih na ozadje, ki sem ga naredila z akrili in štampiljkami. Tu in tam posula z Ancient gold - gilded gold embosing prahom in od spodaj segrevala.

Prijavljam jih
v galerijo Najlepšega para 
na izziv Ko me inspirira#36- nekaj zlatega


Kot bi jih našla sredi nevihtnega dne, malce preden se stemni.


Čeprav so v resnici odcveteli in tik pred nočjo, ko se le malce ustavi dež, toliko, da nepremočeni nahranimo zajčke in konje, srečamo rododendron, ki nabira moči za sončen dan.


In šmarni hrušici dež umiva zeleno barvo, da postaja vsak dan lepše rdeča.


Še listne uši so lepe, tako sveže in umite.


Lepo je dež spral z zemlje, rumeni cvetni prah, ki so ga smreke poprašile povsod.
Kot bi se vse pripravljalo na čist sončen dan :)
Lp, Keltika

ponedeljek, 11. maj 2015

Voščilnica

 Narejena za zelo simpatično deklico.


Mala lokostrelka. Majhen delček iz minulih dni.
Otroški živžav,


prijateljstvo.


Mir.


Nova poznanstva, nove poti, nove izkušnje.


Cvetoč rožmarin, ki diši po morju.


Nova packanja :)


In smo spet na začetku.


Lokostrelko prijavljam na izzive:
In the Pink: challenge 68 - Fussy and Fancy or CAS
Lil Patch of Crafty friends Challenge: Challenge 9#Anything goes
Tilda's Town Challenge# 154 Fussy and fancy or clean and layered  Right Through my heart Tilda
Creative corner challenges: Pink galore

Lp, Keltika

četrtek, 07. maj 2015

Prepojen pirin limonin kolač

 Veliko biskvitkov smo že probali pri naši hiši, ampak tale je nepremagljiv :)

Srečala sem ga na tujem kvačkarskem blogu in le malce predelala.


Ker sama ne jem mlečnih izdelkov in mleka, sem si tega sočnega kolača privoščila le en grižljaj, toliko, da vem, kaj sem spekla. Kaj več ga niti ne bi dobila, tako so se naši otroci zagrebli zanj. Jih čisto razumem, res je božanski.


Poleg okusa je super tudi priprava. Hitra in enostavna.
PREPOJEN PIRIN LIMONIN KOLAČ
  •  125g zmehčanega masla 
  • 115g surovega trsnega sladkorja
  • en vanilin, in
  • naribano lupinico 1 ekološke limone - gladko umešamo. Dodamo
  • 2 jajci in stepamo tako dolgo, da zmes naraste v puhasto kremo.
  • 175g polnovredne pirine moke in
  • polovico vrečice pecilnega praška iz vinskega kamna - presejemo v posodo in počasi, rahlo vmešamo z lopatko v kremo iz masla in jajc.
  • Dodamo še približno 4 žlice mleka
  • in stresemo v model, ki smo ga prekrili s peki papirjem.
  • Pečemo v vnaprej segreti pečici na 180°C, 45 - 50 minut, odvisno od pečice.
Medtem, ko se peče, naredimo limonin sirup:
  • stisnemo 1,5 limone
  • dodamo 50g sladkorja in premešamo do gladkega
Pečenega kolača ne vzamemo iz modela, ampak ga še vročega, s paličico za ražnjiče, prešpikamo in z žlico prelijemo z limoninim sirupom.
Ko se malce ohladi ga vzamemo iz modela in ponudimo. Moji so sicer ugotovili, da je boljši hladen, ko se okusi dobro prepojijo in nastane prava njami harmonija .)


Ravno prav sladko in ravno prav kislo.

Kakor pomladni dnevi :)

Kisli priokus zatravljene njive, ki je kot posledica dolgih viroz ostala na repu nujnih del, se je spremenil v sladek občutek, da imamo prijatelje, ki pridejo sami od sebe na pomoč, ravno takrat, ko jih najbolj potrebujemo.


Tudi sopihanje za raznovrstnimi kosilnicami je pozabljeno,


ko imaš na razpolago cel dan, v svetu vil in plemičev, modrovanj, trgovanj in viteških bojev na ponovnem srečanju igralcev Larp-a.

 
Še sladek okus mladega česna zadiši pod rokami, med čisto nič sladkim okopavanjem velike česnove njive :) in spravi utrujeno hrbtenico v iz kislega razpoloženja v sladko pričakovanje pridelka.


Ravno prav kisla in ravno prav sladka, pomlad.
Pomlad, ki ponuja mokra, blatna tla in bujno zelenje.
Ki dela našo košaro za umazano perilo polno, kjub vsakodnevnemu pranju :)


Pa se moja kisla volja ob umazanih oblekah ne drži prav dolgo.
Je pa že slajše, uživati na tleh


in treti lanske lešnike,


raziskovati jezove, ki jih ustvarjata Najmlajša in Tamlajši


in občudovati prave projekte, ki se jih loti Tavečji.


Vsega po malem, v eni sami, sladko kisli, pomladni tortici življenja.
Lp, Keltika