Domov

petek, 8. december 2017

Venček iz kostanjevih ježic

Gozd mi je vedno vir navdiha. Barve, plodovi, vonj, oblike....toliko idej dobim tam, še veliko več, kot na internetu, pa nekako bolj všeč mi je :)


Letos je venček spet gozdnat, ampak tokrat precej bolj bodeč kot običajno. Ne vem, če ima to kak globlji pomen, morda pa vendarle. Glede na to, da je zunanji svet vse hitrejši in manj občutljiv za sobitja, morda bodeč venček na vratih želi preprečiti takim silam vstop v dom. Morda želi povedati, vse je ok, samo če prideš preblizu bo pa hudo :)


Kakorkoli, meni je všeč. Z najmlajšo sva nabrali kostanjeve ježice, z vročim lepilom sva jih prilepili na obod, ki sem ga izrezala iz kartona. Posprejala sem ga z belim sprejem in prilepila nanj zvezdice iz umetnega usnja.


Brez rokavic pri tem delu ni šlo, sva se pa kar težko odločili ali pustiva čisto naravnega ali ga posprejava z belo :)


Mehak december vam želim :)


Srečno, Keltika

sobota, 25. november 2017

Čebulni polžki

Čebulni polžki in enolončnica z ješprenjčkom

Tega recepta za polžke je škoda, da bi ostal v pozabi. Ideja ni moja, je pa preverjeno božanska :)


Enolončnica z ješprenjem ni ričet, ker nima fižola, je pa vsa zelenjava, ki še vedno bujno raste na njivi in v rastlinjaku, podušena na kocki kokosove maščobe. Korenje, koleraba, čebula, listnati ohrovt, zelje, cvetača, brokoli, česen in ješprenj - po tem vrstnem redu dušim, zalijem z vodo, solim in kakšno uro kuham. Dodam sesekljan peteršilj, luštrek, zeleno.


Najboljše pri vsakem našem kosilu je to, da večina zelenjave pride iz zemlje direkt v lonec, še isti dan :)

Zadnja letošnja, poznonovemberska košara paprike

Medtem, ko se enolončnica kuha, naredimo polžke.

Testo:
- 0.5 kg pirine moke,

- 3 dcl mlačne vode, 
- 2dekci kvasa, 
- žličko soli, 
- čisto mali ščep sladkorja - zamesimo v gladko testo, ki se lepo loči od posode.
- Vzhajamo na dvakratno velikost, 
- nato razdelimo testo na dva dela, zvaljamo v pravokotnik in namažemo z nadevom. 
- Zvijemo, narežemo na rezine in polagamo na pekač, obložen s peki papirjem.
 

Nadev:
- 120g masla (rastlinskega ali po želji), 

- 0.5 kg nasekljane čebule - podušimo, da je le rahlo rumenkasta.
Pečemo na 200°C, 20 minut



Količine lahko podvojimo, tole zadošča za dva odrasla in dva malo večja otroka, seveda pa je treba prej pojesti veliik krožnik ješprenjeve enolončnice.


V teh dneh, ko se dnevi še vedno neusmiljeno krajšajo in nas že ob štirih popoldan iz gozda spravlja mrak, prijajo dišeči kruhki in jedi na žlico, prija misel, da narava še vedno daje. Lepo je, sedeti ob polni mizi, lepo je po kosilu mirno pokramljati in zvečer spati v toplem zavetju doma.


Neizmerno hvaležna sem za to, kar imam.
Srečno:)
Lp, Keltika

ponedeljek, 21. avgust 2017

Škatlica z otočkom

Zgodba, ki sem jo tokrat želela prikazati se je odvijala na Bledu. Z vodo sem se kar namučila, pravzaprav je to kar družinski projekt :) Pri epoksiju je zoprno predvsem to, da precej smrdi, sploh v tako velikih količinah in traja dolgo, da se razgubi vonj.








Srečno in
lp, Keltika

sobota, 12. avgust 2017

Škatlica presenečenja za vrtnarko

Z vsako škatlico nastane nova pravljica.
Nov mali kotiček, kamor se zateče duša pred nalivom.
Ali po njem :)



Za vrtnarko sem poiskala nekaj lončkov, majhne vile in lopato in vse skupaj postavila na otoček sredi cvetličnih stranic.






Vodo še vedno najraje delam iz epoksija, ker je edino ta, res prozorna in bistra. Čeprav je priprava zamudna in neprijetna.
Vse dobro :)
Lp, Keltika

sreda, 9. avgust 2017

3x explosion box

Tri škatlice presenečenja objavljam, kot pozdrav po dolgem času. Moje objave sicer dajejo vtis, da ne počnem nič drugega, kot izdelujem škatlice presenečenja, ampak čisto iskreno, v zadnjem času jim res namenjam ogromno časa. Mi pa ob vseh teh objavah na fb in življenju izven spleta, manjka kotiček, kamor bi lahko spravila fotografije ustvarjanj in trenutkov, ki morda pridejo prav še komu drugemu.
Morda pa res spremenim ta svoj skrivni dnevnik v bolj preprosto obliko arhiviranja in kratkih zapisov.

Ribiški kotiček
Za gospoda, ki najde svoj mir ob tej dejavnosti.




 
Škatlica za kuharico






Škatlica za žar mojstra






Vse tri so mi všeč in, ko mi včasih  rečejo, te tvoje škatlice ti pa čisto preveč časa vzamejo ali pa, nimaš nič časa zase, si mislim, kako ravno nasprotno je to! To je moj čas, tu se vse ustavi, glava se sprosti, misli žuborijo kot sproščen potoček in včasih bi kar za vedno ostala tako, med svojimi papirčki in barvami :)

Vse dobro vam želim,
Lp, Keltika

četrtek, 2. februar 2017

Škatlici presenečenja

O ljubi moj blogec, čisto od srca te pogrešam. Pogrešam bralce, ki so mi polepšali marsikateri dan  s kakšnim mailom in komentarjem. Pogrešam večerni čas, ko sem sestavljala misli, ujete v pretoku tedna.
Tale 'fejsbuk' mi vzame najlepše slike, trenutke in misli in potem se ne zmorem podvajati in razpredati na dolgo, kar sem že razpredla na hitro...

Ustvarjam pa. Zase, za svojo dušo in za tiste, ki cenijo to ljubezen.

Dve škatlici presenečenja bi vam želela pokazati, nekateri ste jih že zasledili na Fb-ju, ampak tam še tako počasi in s srcem narejene stvari, čisto prehitro izginejo. Tu, na blogu pa ostanejo pospravljene v predalču, ki ga lahko odprem, kadarkoli si zaželim

Hišica in lisička

S to škatlico sem imela ogromno veselja. Hišice, ki so meni skoraj najljubši motivček, sem se lotila v želji, da bo čimbolj naravna, čimmanj papirnata in čimbolj vabljivo domača.


Za hišico sem postavila lisičko, ki zvedavo opazuje kdo bo sedel na štor pred kočo, streho sem naredila iz brezovega lubja,


v hišici sem prižgala lučko in hiško dala na ježke, da jo lahko 'odlepimo', ter lučko ugasnemo in prižgemo, kadar želimo.


Dodala sem še posvetilo in nekaj okraskov,


in ta moj košček gozda zaprla v škatlico.


Druga škatlica je povsem drugačna:
Nogometna z golom

Tu sem želela živahne barve kluba in igrišče.


Ideje s pinteresta, s kartonastim igriščem so čisto premalo realistične zame, pa sem položila po tleh umetno travo, naredila žogico iz fimo mase (hvala DB, za navodila) in postavila gol iz palčk za nabodalca.


Kuvertica za denar, 



 skrivna vratca za lepo misel, zaprta z žogo,


 prostor za ročno napisane želje...

  
pravi mali nogometni vrt, zapakirav v škatlici :)



in ob koncu še mala želja zame, 
večkrat spet v miru sesti in podeliti trenutke z vami, dragi moji bralci na blogu :)
Srečno,
Lp, Keltika