Veliko sreče

Ko smo šli na morje in pustili v varstvo Tavečjemu, konje, zajčke, psičko in muco z mladički sem rekla, ohh, mislim, da bom najbolj pogrešala moje papirčke in sizixa. :))) Volno in kvačko sem nesla s seboj, v papirčke pa sem se zapodila takojtakoj, ko smo se vrnili.
 Koliko sreče :))

Tinino štampiljko Vesele velikonočne praznike, sem malce zakamuflirala in obarvala samo besedico veliko, dodala njen izrez Sreča, srček je narisala Najmlajša, dodala sem malce frantage embosing tehnike in čipke, pa je.

S pridihom romantike, za meni zelo ljubo osebico.

Sicer pa ni mogla nastati drugačna voščilnica. Pod vtisom romantične, srednjeveške Rabske fjere, ki je vsako leto od 25. - 27. julija.

Razen nepregledne množice obiskovalcev, je ta dogodek eno samo lepo doživetje. Brez plastike, izključno z izdelki iz naravnih materialov in ročne izdelave, so lepo okrašene stojnice, domačini v prelepih oblekah in prikazi starih obrti v ozkih, čudovitih ulicah Raba, osvetljenega z baklami, vredni ogleda. Fotografije posnete s telefonom seveda ne morejo prikazati, kar so videle oči, pa vseeno, morda kdaj Rabska fjera zamika tudi vas.

 

Ampak srce vedno vleče domov. Nas je tokrat najbolj vleklo zaradi malih muckov :)

In čeprav smo bili brez skrbi, saj je imel Tavečji pridno pasjo pomočnico,

je odhod domov prinesel veliko sreče.

Voščilnico prijavljam k Tini,
- v julijsko galerijo.

Lp, Keltika

Koščki

Kot majhna punčka, sem imela papirnato pupo, ki sem ji menjala papirnate oblekice. Koliko veselja sem imela s tem :) Vem, da nisem bila edina, saj marsikatera ustvarjalka ob izzivu, ki tokrat poteka na CRAFT-alnici, hrani podobne spomine.

Paper piecing je tehnika, kjer delček štampiljke namesto z barvanjem, zapolnimo z vzorčastim papirjem. Papirnati koščki.

Punčki na voščilnici sem oblekla oblekico, ki sem jo izrezala iz papirja, dodala nekaj rožic in napis iz Mavelu.

Eden izmed koščkov tega poletja.

Ko zvečer pomislim nazaj čez dan, so vse misli, samo koščki.

Bolj se ženem za tem, da bi celota izgledala popolno, bolj mi je jasno, da so najbolj pomembni majhni koščki.

Tavžentroža

Pritegnejo pogled in misli.
Včasih nam življenje ponudi grenke koščke, da jih meljemo in žvečimo, pozabljamo, da to ni edino, kar imamo.
Kot bi žvečili tavžentrožo, čudovito, zdravilno in hudo grenko dvoletnico naših travnikov. Tako grenko, da v hipu pozabiš, kako je lepa, kako krepi zdravje, koristi želodcu in krvi, preganja telesno in duševno utrujenost, dobro dene pri prehladu in sladkorni...

Tavžentroža

Tako je grenka, da je najbolje da jo 8 ur namakamo v mrzli vodi, nato pa precedimo, le malo pogrejemo in pijemo pred obroki, slajeno z medom :),

 ki ga čebele v teh dneh nabirajo na materini dušici.

In naš česen, takole po koščkih gledano: Večina je še na njivi, težko gre ven, napaden od plesni je bolj droben, kot bi si želela, ampak, ko od daleč vonjam in gledam sušeče se glavice, šele vidim vso lepoto svojega pridelka.

Koščki tega poletja pa se rojevajo naprej.
Čisto, čisto sveži so.

eno uro stari mladički

Čakajo z zaprtimi očmi, da jih vzamemo za svoje,

jih pocartamo

in imamo radi.
Ker kakršnikoli že so, naši koščki, sladki ali grenki, popolni bodo šele takrat, ko jih bomo takšne videli.

In, ker pravijo moji otroci, naj ne objavim te slikice, vas opozarjam, da morda res ni prijetna, je pa zanimiva, žalostna v svoji drugačnosti in povsem realna, poleg tega pa zelo redko vidimo kaj takega.

okostje kače

In konec ni čisto nič drugačen košček našega življenja, kot začetek, če gledamo od daleč...

Voščilnico prijavljam na izzive:
The Ribbon Girl: Everything goes With an Image
Mavelu.com: Rojstni dan na Mavelu.com
CRAFT-alnica: Paper piecing
Srečno,
Keltika

Reciklaža - premajhna oblačilca

Občasno je treba nabavit kaj za obleči :) Sploh za princeske. Ampak, izbira je dokaj slaba, vse kar nam je všeč je premajhno ali pa čisto predrago. Sploh oblekice. Letos že od zgodnje pomladi, ob vsakem obisku trgovin, iščemo oblekice, pa jih ni.

Pa sva z Najmlajšo sestavili kombinacijo iz premajhnih oblačil. Takšna reciklaža je zelo preprosta, otroci so običajno veseli, če njihove priljubljene obleke ne gredo stran, pa še povsem unikaten izdelek dobimo.

Odrežemo rokave, poglobimo vratni izrez, če je potrebno, zarobimo, prišijemo spodnji del in oblekica za poletne potepe je končana.

Včasih je pač treba, sestopit iz antipotrošniškega vlaka. Tako, kolikor se da na hitro. Pa vedno srečamo kaj zanimivega. Kot tega scrkljanega kakaduja, ki hrepeni po toplini in svobodi.

Kako se je dobro, vrniti v naše zelenje.

Lp, Keltika

Pasulj

Na pasulj imam kar precej lepih spominov. Na takega, iz velikega kotla na šolskem igrišču, pa tistega, ki ga je skuhal oče, na gledališko igro in druženje s prijatelji...Tako preprosta jed, pa toliko različnih spominov naniza.

Najbrž zato, ker je pasulj v mojem življenju vedno povezan z druženjem. Takšnim preprostim.

Tudi to pot je bilo tako. Dan je bil ravno prav hladen, da je pasal tako ogenj, kot pasulj in dobra družba.

Ker nas je bilo jedcev veliko, sem za moj vege pasulj potrebovala:

• 1,5 kg fižola
• 1 kg čebule
• 1/2 zeljne glave
• 1 papriko babura
• 3 korenčke
• 4 glave česna
• 1 korenino peteršilja
• 0,5 dcl paradižnikove mezge
• žlico mlete sladke paprike

•  Fižol namočimo čez noč, zjutraj vodo odlijemo in damo kuhat v svežo vodo . Ko zavre, vodo zopet odlijemo, nalijemo svežo (na takšen način, naj bi fižol manj napenjal), solimo in dodamo skoraj vso nasekljano čebulo in peteršiljevo korenino ( dve čebuli damo na stran). Kuhamo toliko časa, da je fižol dobro mehak.
• Posebej na olivnem olju dušimo narezan korenček, papriko baburo, zelje, čebulo in česen. Ob koncu dušenja potresemo s sladko papriko in dodamo paradižnikovo omako. Ko je fižol kuhan, dodamo dušeno zelenjavo in  kuhamo dokler se ne razvije pravi okus :)
• Če se fižol lepo razkuha, ni potrebno dodajat prežganja, no pri meni je bilo tokrat drugače, fižol ni bil najbolj primeren in brez prežganja bi bilo preveč redko. Tako sem po dolgem času naredila prežganje s pirino moko, čebulico in česnom, zalila in vlila v kotel.

Dobre 4 ure je počasi vrelo vse skupaj nad ognjem, dokler se nismo zbrali in, da bi bil okus bližji tistim, ki so vajeni pasulja z mesom, sem v kotel dala še en cel dimljen tofu, ki sem ga dobila pri najboljšem sosedu :)

Simpl, kot pasulj,  radi rečemo pri nas.

Pa je čisto v redu, takole preprosto. S koški in grabljami,

s preprostimi potočnimi kamni,  ki postanejo čarobni, z malce servetne tehnike in bleščic...,
z majhnimi krogci, ki letijo po zraku in nosijo smeh in zabavno tekmovalnost

in s plezanjem po blatni gozdni zemlji, med kresničevjem

ki je te dni iz preproste, neopazne rastline postalo najlepša roža v gozdu

navadno kresničevje

Saj življenje niti ni preveč komplicirano, če ne kompliciramo preveč :)
Meni je ob koncu leta uspelo, za tri moje službene otroke, ki odhajajo, narediti tri preproste albumčke, za fotografije in posvetila.

Fotografirala sem jih tik pred oddajo, notranjost je že urejena s posvetili in fotografijami, zato sem poslikala samo prvo stran, pa še to bolj na hitro :)
Nisem dosti komplicirala. Malce, akrilov, servetkov, ki dajejo teksturo se na slikah sploh ne vidi, malce embosiranja in veselega packanja.

Simpl, kot pasulj. Malo fižola in čebule, pa toliko veselja :))

Srečno,
Lp, Keltika