Vrti se

ne samo v moji glavi, če jo prehitro premaknem. Vrti se čas iz trenutka v trenutek. Spomnim se teh koncev počitnic in začetkov šole, kot bi bili včeraj. Spomnim se mojih in od otrok. Zdi se mi, da leta štejem po počitnicah, ne pa po silvestrski noči. Vedno znova je konec nečesa lepega in se spet začenja nekaj lepega.
Spet smo porezali ognjič in skuhali mazilo,

spet je sonce bogato posulo svoje barve po njegovih cvetovih.

Spet smo pobrali  krompir Aladin, ki se je izkazal kot najmanj bolana in komplicirana sorta za pridelovanje.

Spet smo hodili po topli, mehki zemlji

in ugotavljali, da je za svobodo potreben pogum.

In da je škoda, ker večino koruze, ki zraste v Sloveniji pojedo živali, ker je tako zelozelo dobra.

Res malce manjša, a povsem neškropljena, je naša sorta Trdinka najbolj zaželjena popoldanska malica v teh zadnjepočitniških dneh.

In iz njenih listov se naredijo simpatične koruznice,

 ki so med nastajanjem poskrbele za toliko zabave, da ji nobena plastika ne seže do kolen.

Samo še papir ima takšno moč :)
Da spet in spet spreminja ideje v nekaj razveseljujočega.

Tega viteza sem poiskala na netu in ga postavila na star papir,

poleg zvitka s sporočilom.

Naj bo zadnji počitniški dan lušten.
Lp,Keltika

Na glavo

Dokler se ne zgodi, sploh ne vemo, kako hitro se vse postavi na glavo. Saj vemo, nam je jasno, ampak šele, ko se nam načrti zares ustavijo za nekaj časa, se zavemo, kako lepo je, da se lahko smejimo, da hodimo in vidimo in slišimo, gremo pod tuš in na wc...

Ko se svet za hip ustavi in gre potem naprej, nekako po starem, potem smo lahko neskončno hvaležni za vse to.

Nedelje so super. Večina kosilnic molči. Večinoma se nikamor ne mudi. Okrog nas je mir.

Lahko si vzamemo nekaj časa za tisto, kar radi počnemo, oziroma bi si mogli vzeti čas za to.

Počasi lezemo proti ponedeljku.

In, če gre vse po načrtih, zaspimo v svoji postelji.
No, nekaj nedelj nazaj se je moj svet, hvalabogu le za nekaj časa, obrnil drugače, kot sem načrtovala in sem zaspala drugje.

Kar dobro sem padla na glavo in zdaj sem na tisti točki, ko se je obrnilo na bolje :))
U, kako luštno je it na wc in pod tuš in se smejat  :)

Kako malo je treba za srečo.
Življenje nam čisto vse prinaša na pladnju,

 naše hitenje nima v bistvu nikakršnega dobrega rezultata za nas.
Ustvarjeni smo zato, da se imamo radi, da ljubimo, ustvarjamo in občudujemo. Če preveč hitimo, nas lahko spodnese, v enem samem majhnem trenutku.
Danes sem še za to hvaležna, da je njiva polna plevela in je trava nepokošena :))

Saj je svet, ki se obrne na glavo, zelo čuden in, ko se postavi nazaj, šele vidiš kako je pravzaprav lep.

In ko se je vrnilo veselje do ustvarjanja je šlo vse na boljše :)
zadnjo voščilnico prijavljam v
galerijo Najlepšega para : avgust, 
Tinina vazica in tulipani v preprostem okvirčku, za prababi.

Naj gre vse na boljše, nam vsem :)
Lp, Keltika

Omaka za makarone

Moja najljubša. Čeprav je skoraj vsaka omaka, ki jo dam na testenine, moja najljubša:) Ampak tale je tako poletna in dišeča, da je v tem času, ko bučke zorijo in bazilika diši na vrtu, čista zmagovalka.

Za eno osebo potrebujemo:

• eno luštno zeleno bučko, ki jo narežemo na kocke in na žlici olivnega olja lepo popečemo
• dodamo pest opranih sončničnih semen in jih popečemo, proti koncu damo v ponev še
• en paradižnik, narezan na kocke,
• žlico sesekljane bazilike in sol. Dušimo nekaj minut, da omaka postane sočna od paradižnika.
• Odstavimo z ognja in nazadnje vmešamo še 5 strokov sesekljanega česna.

Količine povečujemo glede na osebe, lahko pa damo več paradižnika, če želimo bolj tekočo omako.

Hitra, poletna omaka, ki diši po soncu,

in nas ne zadržuje predolgo v kuhinji.

Diši po morju in počitnicah. In ker zahteva tako malo časa za pripravo, lahko več dneva namenimo drugim stvarem :)
Tudi zlaganju školjk. Toliko jih imamo, kot bi živeli sredi morja :) Poznate to? Vsako je treba odnesti domov, otroci bi takoj opazili, če bi katero pozabili na morju.
Iz njih smo naredili morske obešanke za na vrata

in okrasili nekaj kozarcev.

 Zaloga školjk je še vedno velika, idej nam ne manjka in najlepše od vsega - še vedno so počitnice :))
Lp,Keltika

Kvačkan cekarček - reciklaža

Je Vesna pofirbcala, kaj je nastalo s kvačko na morju :)
Tole.

Z U.jem sva neko deževno popoldne, pred odhodom na morje, iz starih, razvlečenih majic, naredila lušten kupček barvitih bombažnih klopk, takoimenovanih špagetov.
Na morju sem nakvačkala glavnino, finiširala pa doma.

Te torbe iz bombažnih majic so neverjetno trpežne in vanje lahko stlačiš res vsega polno. Lepo se raztegnejo, potem, pa ko jih sprazniš, kar zlezejo nazaj v svojo prvotno velikost :)

Fotografirala na našem stojalcu za rože, na novo okrašenem s servetnimi metuljčki.

Servetkanje je bila ena od počitniških aktivnosti za maladva. Pobarvana stara miza in stojalo za rože, nekaj servetov, vodni lak za les in kakšno uro zabave.

So pa ta čas, ko smo bili na morju, gosenice napadle moj pušpan, ki je rasel leta in leta...Pušpanova vešča, ki je v Evropo prišla šele leta 2007 in v Slovenijo s sadikami iz tujih vrtnarij leta 2010 ali 2011, je našla pot do nas.

gosenica pušpanove vešče

Z malih grmičkov smo jih pobirali, nekaj mi, nekaj siničke. Največjega pa so spremenile v puščavo :(

Nič, tako je. Dobro preglejte svoj pušpan, če se vam zdi, da se suši, gosenice so neverjetno hitre in grm izgine s svetlobno hitrostjo.

 Iz tujine pač ne pridejo samo ustvarjalne ideje in znanja :( 

Vse lepo :)
Lp, Keltika