Danes objavljam voščilnico, ki je ena izmed mojih najljubših. Naredila sem jo za diplomanta, ki je že večkrat v življenju dokazal, da je pravi borec.
Vse na voščilnici ima svoj pomen, sova, češnjevi cvetovi, besede, barve...
Preprosti simboli, ki govorijo o modrosti, upanju, prenovi, pogumu...
Fant, ki je dobil voščilnico dobro ve, kaj pomenijo te besede.
Želim mu še veliko majhnih in velikih zmag, ljubezni in zdravja.
Bodite lepo :)
Srečno, Keltika
Domov
▼
ponedeljek, 28. november 2016
ponedeljek, 14. november 2016
Moje škatlice presenečenja
Male, skrivnostne škatlice presenečenja vse pogosteje nastajajo na moji kuhinjski mizi :) Zanimivo, kako se življenje obrne, točno v tisto smer, ki nas navdaja z največ strasti ali pa se je najbolj bojimo.
Zato je dobro, da tisto, kar nas veseli razvijamo, negujemo, hranimo z navdušenjem in strastjo.
Tako lahko, kadar nas ponoči lovijo strahovi, razmišljamo o tem, kar nas navdihuje in pomirja in strahove preženemo z idejami, načrti in upi.
Vsakdo od nas jih pozna. Majhne glodajoče skrbi, ki ponoči, ko se zbudimo, prerasejo v grozeče strahove, ki nam ne dajo zaspati nazaj.
Meni takrat resnično pomagajo misli na moje malo ustvarjanje. Načrti za visoke grede, iskanje idej za ustvarjanje z otroki, iskrice za ustvarjanje iz papirja, pisani vzorci za torbice in kvačkane odeje...
Življenje je predragoceno, da bi ga prepustili strahovom.
Iz nočnih razburkanih miselnih tokov, se zjutraj zbujajo pisane ideje, ki jih veselje spremeni v majhne lepe stvaritve.
Še pred dvema letoma, ne bi pomislila, da bo papirčkanje postalo moja strast. In, ko sem občudovala čudovite škatlice presenečanja, ki jih delata Jana in Alexandra, me je takšno ustvarjanje čisto začaralo. Prvo škatlico sva naredili skupaj z najmlajšo, za prijateljico.
Potem pa se je ustvarjanje papirnatih škatlic sprožilo kot mehak plaz.
Majhne škatlice, v katere spraviš darilo, so tako osebne in posebne, da se jih ne morem naveličati. Vsako, ki naredim, imam rada :)
Še poseben izziv mi je predstavljala voda. Voda mi veliko pomeni. Naš gruntek je obkrožen s potočki, v njih raziskujemo in lovimo valovčke poleti in pozimi. Občudujemo ledene sveče, delamo luknje v led, da lahko konja pijeta kadar zamrzne, iščemo rakce in delamo jezove, stikamo za čarobnimi kamni in spuščamo papirnate ladjice...
Od rojstva spim ob potoku in težko si predstvljam življenje brez šumenja vode.
Ampak, kako dekleta spravijo vodo na papir, to mi je dolgo predstavljalo uganko :) Pregledala sem najbrž vse filme, kar jih je na you tubu in preiskala vse, kar so naše punce povedale o tem. V tujimi uporabljajo za izdelavo vode resin. Ker sem ugotovila, da to ni nič drugega kot epoksi, epoksidna smola, ki se uporablja tako v gradbeništvu, ladjedelništvu, notranji stanovanjski opremi..., je bilo treba samo še taboljšo polovico angažirati, da sva eno dopoldne packala in se igrala z epoksijem, pa je nastalo polno majhnih jezerčkov :))
V veliko veselje mi je, da lahko delam, kar me veseli in hvaležna sem življenju, da mi dovoli tolikšno bogatstvo.
V to objavo sem spravila kar nekaj škatlic. Naj bodo lepo pospravljene v svoji mapi, da jih lahko najdem sama ali pa bralci, kadar bomo iskali kakšen navdih :)
Mirno noč želi in naj se strahovi umaknejo načrtom :)
Srečno,
Lp, Keltika
Zato je dobro, da tisto, kar nas veseli razvijamo, negujemo, hranimo z navdušenjem in strastjo.
Tako lahko, kadar nas ponoči lovijo strahovi, razmišljamo o tem, kar nas navdihuje in pomirja in strahove preženemo z idejami, načrti in upi.
Vsakdo od nas jih pozna. Majhne glodajoče skrbi, ki ponoči, ko se zbudimo, prerasejo v grozeče strahove, ki nam ne dajo zaspati nazaj.
Meni takrat resnično pomagajo misli na moje malo ustvarjanje. Načrti za visoke grede, iskanje idej za ustvarjanje z otroki, iskrice za ustvarjanje iz papirja, pisani vzorci za torbice in kvačkane odeje...
Življenje je predragoceno, da bi ga prepustili strahovom.
Iz nočnih razburkanih miselnih tokov, se zjutraj zbujajo pisane ideje, ki jih veselje spremeni v majhne lepe stvaritve.
Še pred dvema letoma, ne bi pomislila, da bo papirčkanje postalo moja strast. In, ko sem občudovala čudovite škatlice presenečanja, ki jih delata Jana in Alexandra, me je takšno ustvarjanje čisto začaralo. Prvo škatlico sva naredili skupaj z najmlajšo, za prijateljico.
Potem pa se je ustvarjanje papirnatih škatlic sprožilo kot mehak plaz.
Majhne škatlice, v katere spraviš darilo, so tako osebne in posebne, da se jih ne morem naveličati. Vsako, ki naredim, imam rada :)
Še poseben izziv mi je predstavljala voda. Voda mi veliko pomeni. Naš gruntek je obkrožen s potočki, v njih raziskujemo in lovimo valovčke poleti in pozimi. Občudujemo ledene sveče, delamo luknje v led, da lahko konja pijeta kadar zamrzne, iščemo rakce in delamo jezove, stikamo za čarobnimi kamni in spuščamo papirnate ladjice...
Od rojstva spim ob potoku in težko si predstvljam življenje brez šumenja vode.
Ampak, kako dekleta spravijo vodo na papir, to mi je dolgo predstavljalo uganko :) Pregledala sem najbrž vse filme, kar jih je na you tubu in preiskala vse, kar so naše punce povedale o tem. V tujimi uporabljajo za izdelavo vode resin. Ker sem ugotovila, da to ni nič drugega kot epoksi, epoksidna smola, ki se uporablja tako v gradbeništvu, ladjedelništvu, notranji stanovanjski opremi..., je bilo treba samo še taboljšo polovico angažirati, da sva eno dopoldne packala in se igrala z epoksijem, pa je nastalo polno majhnih jezerčkov :))
V veliko veselje mi je, da lahko delam, kar me veseli in hvaležna sem življenju, da mi dovoli tolikšno bogatstvo.
V to objavo sem spravila kar nekaj škatlic. Naj bodo lepo pospravljene v svoji mapi, da jih lahko najdem sama ali pa bralci, kadar bomo iskali kakšen navdih :)
Mirno noč želi in naj se strahovi umaknejo načrtom :)
Srečno,
Lp, Keltika