Čemažev namaz

Moj najljubši namaz. Dober je na domačem kruhu, na testeninah, z rižem ali na solatnih listih, zvit v okusno presno rolico.

Pri nabiranju čemaža sem strašno previdna. Odtrgam vsak list posebej, vedno s pecljem in, ko jih doma dobro operem, vsak list posebej še enkrat pregleda kontrola, U. in Tamlajši. Če ga nabirata maladva, pa sva konrola U.in jaz. Nikoli nisi dovolj previden pri rastlinah.

Rada imam ta kotiček, kjer nabiramo čemaž.
Potok, velike zelene skale in vonj gozda.

Niti priprava namaza ni težavna.

Recept za štiri majhne kozarčke zahteva:

* 1kg čemaževih listov, ki jih zmeljem v multipraktiku
* 200g zmletih lešnikov
* pol litra hladno stisnjenega olivnega olja
* 3 zvrhane žličke drobno mlete sečoveljske soli

Sestavine dobro premešam, naložim v kozarčke in povrhu polijem še malo olivnega olja.

Namaz shranjujem v tadrugem hladilniku, saj se bojim, da bi se sicer pokvaril. Po nasvetih naj bi več soli prineslo manj možnosti, da se pokvari, a zaenkrat mi hladilnik in manj soli ustreza.

Pa še čisto pri roki ga imam, božanski shranek pomladi 😊.
Srečno, Keltika

Kalužnica

Na hitro ena pomladna objava. Toplo pomladno sonce je številne zvabilo v gozd, rastline s svojimi lepimi barvami vabijo, da jih naberemo za šopek.
In marsikdaj sploh ne vemo, kaj nabiramo.

Kalužnica je ena od čudovitih rastlin, ki nas ob potokih in v vlažnih kotičkih gozdov zlato rumeno pozdravljajo. Spada v družino zlatičevk, kar pomeni, da je strupena, prav tako, kot njene  sestrice zlatice.

Vsebuje strup protoanemonin, ki povzroča vnetje prebavil, bruhanje, poškodbo ledvic, epileptične napade...Ob stiku s pa lahko kožo povzroča vnetje na koži, mehurje.

Ni nujno, da bo karkoli narobe, če naberete kalužnico,
ampak
zakaj jo nabirati, če nas že od daleč opozarja s svojo barvo, da je nevarna
in, da naj jo pustimo pri miru.

Vedno znova me preseneča, kako pisana je narava in nič kaj posebej prijazna ali neprijazna ni. Presneto dobro jo moraš poznati, pa še te lahko 'frata', so včasih rekli.
Doma imam dve debeli knjigi o strupenih rastlinah, ki rastejo na naših tleh. Dve debeli knjigi!
Nekaj od teh rastlin si lahko v živo ogledate v botaničnem vrtu TAL, ki ima krasno zbirko strupenih rastlin.
Kakšno pa bom takole, spotoma objavila tudi jaz, da se spomim na njih, da osvežim svoje znanje in podelim z vami.
Srečno, Keltika

Kvašeni čokoladni pirhi v reciklirani košarici

Letos prvič nismo barvali pirhov. Masovno barvanje jajc, ki že dolgo ni več tisto, kar je bilo, mi ni več všeč. Slike stisnjenih oguljenih kokoši, ki nikdar niso in ne bodo stopile na travnik in videle sonca, so v prevelikem nasprotju s polnimi košarami pisanih pirhov, ki naj bi oznanjali blagost za vse. Poleg tega, da ima simbol jajca globok pomen, so bila kokošja jaca ne tako dolgo nazaj bogatstvo in dobrina, ki si jih ni mogel privoščiti vsak in vsekakor ne v taki obilici. Moja mami še dobro pomni čase, ko so šli na tržnico po nekaj jajčk, včasih pet, za vsakega eno, včasih pa tudi manj.
Pri naši hiši smo jajca že precej nazaj črtali s seznama rednih gostov v hladilniku. Pri kuhanju in peki jih večinoma ne uporabljam, za otroške želje pa imamo, k sreči, jajca poznanih kokošk, ki veselo tekajo naokrog po travniku.

Da se tudi tako. Si ne bi mislili, koliko peciva sem že spekla in palačink naredila brez jajc, ne da bi sploh kdo od jedcev, ki niso iz naše hiše, opazil razliko 😊

Poleg tega so pirhi na koncu vedno ostali.

Ker pa je druženje in ustvarjanje ob tem prazniku eden bistvenih elementov vsega skupaj, je bilo treba pogruntati nekaj drugega.
In smo pirhe kar spekli.

Najprej sva z Najmlajšo naredili košarico iz kartonske embalaže, v kateri v Hoferju prodajajo bio papriko.

Najmlajša je škatlico najprej prebarvala z gessom, nato s kredno barvo. Šablona Tinine travice, ki me je zadnje čase začarala in jo uporabljam povsod, je dodala čudovito globino, naštancane in malce oblikovane rožice pa pomladni pridih. Nezahtevno delo, obilo veselja za mami in za dekliča ter lušten izdelek :)

Potem sva spekli 'pirhe'.

Recept:
0,5 kg bele pirine moke
2 žlici sladkorja
1 poravnana mala žlička soli
2 dag kvasa
3 dcl kokosovega mleka
1 dcl olja
Zgnetemo v voljno testo, nič ne vzhajamo, vanj takoj zavijemo malce večja čokoladna jajčka. pečemo na 180°C, pol ure.

Igrali sva se z oblikovanjem  in na koncu je izpadlo svetovno. Mehko testo namesto beljaka in sladek čokoladni rumenjak. Najboljši so tile pirhi, ko so še topli 💙.

Bodite pomladno toplo :)
Srečno, Keltika