Srečanje s polžem

Dež je v redu. Vse rase kot za stavo. Plevel, trava, zelenjava - ta seveda manj, kot ostalo. Pa tudi narava je drugačna med dežjem in po dežju. In druge živali srečaš, kot ob sončnih dneh.

Tokrat sem srečala velikega polžka. O polžih je tisoč in ena vraža, ampak jaz verjamem tej, ki pravi, da srečanje z njim pomeni same fajne stvari :)

Malih vrtnih polžev se ravno ne veselim, saj v vrtu ob hiši neuspešno bijemo vojno z njimi že nekaj let. Pivo, jajčne lupine, apno, pepel...ni da ni.., polžev pa vedno več. Še najbolj se je izkazalo za uspešno nočno pobiranje, s svetilko na glavi. Tavečji jih je nabral polne posode. Potem smo jih odnesli na drugo stran potoka. Kaj češ, ne moreš izvesti celega genocida. Ampak sumim, da so nekako priplavali nazaj in s seboj pripeljali prijatelje. Tako potem izgleda vsako poletje. Nočni lov in hop čez potok. Oni pa nazaj.

Tale, ki sem ga srečala v gozdu je drugačen. Velik, svetleč, črn in črtast. Ko sem iskala po internetu podatke o njem, jih nisem našla. Sploh sem našla eno samo fotografijo takšnega polža. Mislim, da je lazar, čeprav so običajno enobarvni. Lahko se tudi motim, vesela bom vsake informacije.

lepotec

Prijazno se je pustil fotografirati in se razkazal v vsem sijaju. Imeniten polž. Mislim, da mora biti nekaj na tej sreči ob srečanju s polžem, saj sicer v Višnji Gori ne bi imeli polža z zlato ketnico pripetega k hiši :)

Srečno :)
Lp;Keltika