Kvačkana patchwork odeja

Vonj poslednjih, toplih sončnih žarkov objema septemberske dni. Moja najljubša odeja je končana in prihajajoča jesen že napoveduje novo.

Kar veliko časa sem ji namenila, moji pisani odeji. Z volnicami različnih debelin in barv, zbranimi od vseh vetrov in časov.

Da toplo ovije in ujame prijazne sončne žarke,

ki dišijo po jeseni.
Po majhni oazi notranje sreče, v vsej tej negotovi prihajajoči plimi neznanega.
In sem sešila še torbo iz luštnih, pikastih, premajhnih kavbojk, ki so bile Najmlajši tako všeč, da se ni mogla posloviti od njih.

 Potem ni bilo treba nič drugega. Ne peciva, ne piškotkov. Dan je lahko sladek zaradi knjige pravljic, odejice,

  pisane torbe,

 
 porisane skodelice

  in sadežev, ki jih je tako osrečujoče nabirati.

Zaradi prvih travniških šampinjončkov

in zadnjih fig :)

In čisto vseeno je, koliko različnih materialov sem nakvačkala skupaj, rezultat je tako bolj zanimiv in še lepši, pa tudi pranje je prenesla brez posledic.

Vsak kvadratek je drugačen, skupaj pa so videti popolni. A ni to lepo slišati?
Lp, Keltika