To je tako, kot z nešpljo, malim, neopaznim sadežkom pozne jeseni, ki lahko ostane na drevesu, ko vse prekrije sneg in nam daje vitamine in sladi trenutke.
Ko jo vidiš, pričakuješ okus jabolka ali hruške. Vsekakor nekaj, kar ti je blizu.
Nešplja |
Ko jo probaš, te odbije njena kašasta zmes, ki postane užitna šele po prvi slani. In, ko predihaš prvi šok in si upaš zadevo malce dlje okušati, postane okus sprva čisto spodoben, nato pa vse boljši in boljši :)
Izpljuneš koščice in olupek in uživaš v sladki čežani. Vzameš tisto, kar je dobro in pustiš, kar ni po tvojih pričakovanjih. In, ko povsod leži sneg, te pod trpko lupino spet in spet preseneti omamna sladkost.
In si rečeš, hvala bogu, da znam izpljuniti slabo in videti dobro. Koliko pristne dobrote je vendarle naokrog.
Pa je zgodba, ki bi lahko bila slaba, vendarle povsem nepomembna. Saj, je nekoč dejala ena starejša gospa, v čakalnici zdravstvenega doma, : življenje ni tako resno, kot ga jemljete veste, zato se pa zboli :))
Tale Tinin jelenček je eno izmed simpatičnih bitij, ki lahko nekomu polepšajo dan. Postavila sem ga med listje, pozdravlja in se zahvaljuje.
Voščilnico pa prijavljam na izziva
Ko me inspirira#42 - hvaležnost, uporabila sem Tininega jelenčka in šablonico hvala
CuteCardThursday Challenge 399 - Birds/animals
Srečno,
Lp, Keltika
Do tega trenutka takega sadeža ne bi niti približno probala, mi zgleda kot, da je gnilo. Ampak, če bom imela priliko jo bom. Me spominja na tepke .. slabše kot izgleda, boljše je.
OdgovoriIzbrišiRudolf je pa ful lušten.
Krasna zahvalnica, všeč mi je, da si ga postavila pod drevo in na listje. In tvoj besedni zapis - kako resnično. In kako resničen je stavek tiste gospe...a kaj ko se tako težko izvijemo iz svojih kalupov. Lep vikend.
OdgovoriIzbrišiHvala za zgodbo o nešplji. Koliko življenskih prispodob si nanizala v njej. Kako spretna si v tvojih zgodbah, ki me vedno navdušujejo, očarajo, dajo misliti in jih ne pozabim kar tako.
OdgovoriIzbrišiobožujem nešplje in jelenčka, tako lepih barv sta oba.
OdgovoriIzbrišiKeltika, vedno najdeš tisto nekaj, kar opogumlja in šteje. Krasna prispodoba!
OdgovoriIzbrišiIn voščilnica!
Vse dobro!
Ob tako neuglednem sadežu :), ki pa v sebi skriva sladkost, si napletla vrsto življenjskih modrosti.
OdgovoriIzbrišiVoščilnica pa je ljubka in jeseni primerna.
ja tale sadez je pa res posebn:)))
OdgovoriIzbrišimeni ga je oce predstavil ko sem bila se otrok in ni mi bil tkrat dobr" kr neki" danes mi je pa spica:))) jelencek pa prov cortik:)))
Tvoja zgodbica, ki nam lepo pove, da je življenje takšno, kakršnega želimo videti, je zelo resnična. In tako nas popelješ do zahvalnice, ki je nekaj posebnega. Malo kdo bi postavil jelenčka med vse to lepo jesensko listje:) Nešplje so pa dobre, se spomnim, ko smo jih kot otroci rabutali pri sosedu:))) LP Andreja V.
OdgovoriIzbrišiZelo dober sadež,lepe fotografije:)
OdgovoriIzbrišiŽivljenje nam daje take preizkušnje, kot ji v danem trenutku potrebujemo
OdgovoriIzbrišikrasne fotografije
in prelepa voščilnica
lp Tamara
Se popolnoma strinjam z gospo iz čakalnice zdravstvenega doma. :-) Z nešpljami je pa tako, kot praviš.
OdgovoriIzbrišiTvoj jelenček je strašansko simpatičen. Všeč mi je, da hodi po listju in ne po snegu. :-)) Čudovita zahvalnica.
Kako čudovito si jelenčka postavila sredi jesenskega listja. S tole gospo pa se tudi jaz zelo strinjam. Glede pričakovanj pa v bistvu res sami sebi delamo škodo. Če jih ne bi imeli toliko, bi bilo življenje tudi veliko lažje in bolj bi se znali veseliti stavri in biti tudi hvaležni. Hvala, da si se nama pridružila.
OdgovoriIzbrišiOoo, kako je lep jelenček v jesenski `izdaji` :-))) Prekrasna voščilnica....in zapis... do zadnje pike. Hvala, ker si se nama pridružila.
OdgovoriIzbrišiJaz jo imam tudi rada - nešpljo namreč.
OdgovoriIzbrišiPreizkušnje pa... trenutno sem sredi ene službene ... krepi me res, ampak mi tudi ogromno pobere. Ko bi se ljudje res zavedali, da življenje ni tako resno...