Na smučeh

Letošnji, smučarski del počitnic je za nami. Bogato nas je obdaril s snegom, veseljem, obiljem časa, novimi spoznanji in znanji....Zima je tako čarobna in snega je nasula toliko, da se ne spomnim, da bi ga že videli. Zasnežene smreke, neokrnjena brezpotja beline, nebo, sivo od plesa snežink in vrhovi ožarjeni s soncem.

Vsako znanje prav pride, tudi smučarsko. Ne samo borcem med vojno, smuči so prav prišle že našim davnim prednikom. Na Norveškem, na otoku Rodoy so našli najstarejšo upodobitev smučarja, ki je bila vklesana pibližno 3500 let pred našim štetjem. Na Švedskem pa so našli dobro ohranjene smuči in palico, ki naj bi jih uporabljal smučar nekje leta 3200 pr.n.št.
Vožnja po klancu navzdol se v 5300 letih ni kaj dosti spremenila, pot navzgor pa se je zagotovo. Če nič drugega se je v zadnjih nekaj letih pošteno podražila.

Veselju navkljub, bi se  vendarle težko odpravili na sneg, če ne bi bilo zanesljivih ljudi, ki so poskrbeli za  naše živali. Hvala:) Občutek, da se lahko na nekoga zaneseš, je vrednejši od zlata.

In kot bi z neba poleg snežink prihajala nova spoznanja.

Od nekod se pojavijo ljudje, ki niso stalnica v tvojem življenju, pomagajo, brez vprašanja, brez trenutka dvoma. Morda so v manjšini, kot osamljene skale sredi gozda, a kako je fino, ko se zavedaš, da so in, da jih nisi spregledal!

  Ja, marsikaj so prinesli pretekli dnevi. Divji ples snežink, preizkuse vztrajnosti, vzdržljivosti.

Nam pokazali, da nobena sivina ni tako močna, da je ne bi premagalo sonce.

Bili so dnevi, ki so nam dovolili, da se igramo.

 

Da se učimo.

Da lovimo drug drugega, kadar izgubimo ravnotežje, se primemo, počakamo.

 

Dnevi, ki so nam pustili, da ustvarjamo.

  
Imejte se lepo, v vaših dnevih :)

Lp,Keltika