Skozi gozd

Radi se pohvalimo, da na našem malem koščku  Zemlje, rasejo preštevilne zdravilne zeli in živijo vsemogoče živali.  Narava je polna čudežev in barv, kot mavrica. Če si vzamemo trenutek, nas nagradi z vso brezmejno lepoto.

Pri nas stanujeta dve ali tri družine kuščarjev Zelencev. Namerno jim puščamo gosto robidovje, ki jim daje zavetje pred plenilci. Radi se sprehodijo v našo bližino, kadar smo mirni in se delamo, da jih ne vidimo. So redke živali, ki sodijo med ranljive vrste. Je pa tako, da so se nas živali, ki sobivajo z nami, kar navadile, saj jih spoštujemo in ne vznemirjamo. Danes smo se srečali, na poti do gozda.

kuščar Zelenec

Naleteli smo na mamuta. Ali pa korenino, kakor kdo vidi :)

Čemaž, ki ga zelo radi jemo, je zacvetel. Zdaj ga lahko brez skrbi nabiramo, saj so njegovi cvetovi povsem drugačni od šmarnic, jesenski podlesek pa zacveti šele jeseni.

Čemažev cvet

Nabrali smo brezovo lubje, ki je ležalo po tleh. Jutri bomo podkurili kres z njim. To naj bi bil nepogrešljiv pripomoček pri preživetju v naravi, saj vedno zagori, tudi če je mokro. Jutri preizkusimo, pa sporočim :)

Pri Rajskih slapovih smo se naužili  neokrnjenosti gozda, preplezali nekaj skal in poslušali vodo.

Bodite lepo,
Lp;Keltika

Praznik

naše domovine, cvetočih dreves, upanja, poguma.

Vsaka rožica potrebuje pozornost, nego in lepe misli, da dobro uspeva, tudi domovina. Saj domovina niso samo meje, jezik, pesmi...To je predvsem misel in prostor v srcu. Skupna misel.

Eni izmed najlepših Kajuhovih verzov:

Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče,
sredi razsanjanih češnjevih vej
sežem ti nežno v dlani koprneče.

češnja

jablana

 

hruška

 

Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel
odlomi moja draga!
Ne bom ga za klobuk pripel,
ne bom ga v gumbnico si del,
odlomi ga, odlomi draga!

kosmulja

 

šmarna hrušica

 

breskev

 

Jaz bom ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na križ pripet
trpi v pomladi tej...
In glej, ta drobni češnjev cvet
bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžari tožni jim pogled.
(K.Destovnik Kajuh)

Cvetoče praznične dni, vam želim :)
Lp,Keltika

S kravico, kot nekoč..

so njivo branali na bližnji kmetiji. Trdna kmetija, ki zdravo stoji že desetletja. Pa so obudili star običaj. Kar tako, za svojo dušo in tudi zato, ker se zemlja tako manj potlači, kot če branaš s traktorjem.

Kravici ni hudega, malo se sprehodi sem in tja. Brana pa je tista prava - lesena.

Za takšno delo moraš imeti ljubezen do zemlje, čas, voljo in znanje.

Izkoristite sonce :)
Lp,Keltika

Čebelica

Kako lepo mi zadišijo,
kako lepo mi zašumijo....
.......čebelice, čebelice.....

Odkar nam je prejšnjo zimo umrlo sedem čebeljih družin, kar nekako nismo zmogli začeti znova. Čas mineva, luna gre gor in dol, malce "mrkne", pa naprej...

Zdaj so spet tu. Čebelice.

Dobrodošle :))
Lp,Keltika

Korenjevi hrustavčki

Eno izmed preprostih kosil:

korenjevi hrustavčki, omaka iz brstičnega ohrovta in graha, solata

Idejo za korenjeve hrustavčke sem dobila na čudovitem Cimetkinem blogu.  Toliko let že vsako jutro sočimo korenje za sok, kašo, ki ostaja v obilju, pa smo občasno pojedli le v sladicah, presnih in pečenih. Kar precej je šlo na kompost. Zdelo se mi je, da bi bil v slanih jedeh korenček presladek.

Zdaj jo večkrat porabimo do zadnje mrvice. Kar  ne pojemo presne, gre v kruh, polpete, cmočke, svaljke...Ni sladko, pač pa božansko :)

Korenjevi hrustavčki

Osnovni recept za testo je iz stare kuharice Sestre Vendeline.  Vedno uspe, pa naj bo za slivove cmoke, krokete, njoke. Pri krompirjevem testu je pomembno, da ga zgnetemo na hitro, da ne postane vodeno.

V originalu sestra uporablja ostro moko, jaz pa že dolgo namesto nje - pirino. Nobenih težav, samo bolj zdravo in  bolj poln okus :)

Za korenjeve hrustavčke

• v olupkih skuham, olupim in pretlačim 40 dag krompirja, dodam
• 30 dag korenjeve kaše, oziroma drobno naribano korenje
• 60 dag pirine moke
• 2 jajčki (gre tudi brez)
• 5 dag kokosove maščobe (ali masla)
• sol (2 ali 3 žličke, kakor vam odgovarja)

Pregnetem, oblikujem dolge svaljke, narežem in ocvrem v kokosovi maščobi.

Osnovni recept za krompirjevo testo:

- 1kg krompirja
- 60 dag pirine moke
- 2 jajci
- 10 dag kokosove maščobe
- 2 ali 3 žličke soli

Omaka iz brstičnega ohrovta in graha

Z njive smo pobrali ves brstični ohrovt, zdaj čaka v hladilniku, da ga "zakamufliram" v jedi. Naša najmlajša ima rada surovega, kuhanih kroglic pa ne more prebaviti. Poznam kar nekaj takih. Tako kot ga eni ne morejo, ga drugi naravnost obožujejo.

• na olivnem olju popražim čebulo
• dodam ohrovt in česen, dušim do mehkega, malo zalijem z vodo in pretlačim. Nato
• dodam grah in skuham do konca. Solim in...

dober tek :)
Lp;Keltika

Nedelja 2.

Ta vikend se je pri nas začelo pošteno prebujati. Marelica je odcvetela, breskev pa vsak dan razkazuje več svoje roza barve. Odprli so se zvezdasti cvetovi magnolije, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega.

 
Na plano se je potegnil Divji hmelj. Njegovi vršički so polni zdravja in ker so tudi dobri jih nabiramo za juhe, rižote, omake, priloge...Užitni tudi presni, ko greste mimo njegovih suhih lanskoletnih vej, pogledate, če iz tal rasejo mladi poganjki in evo,  malica ob robu gozda.

Vrtiček s Šparglji je že dal prve letošnje sadove :)

  Preorali in prebranali smo vse njive.

Posejali smo oves, sadili krompir...Takole izgleda naša krompirjeva njiva št.1. Krompir položimo na zemljo in na debelo zastremo s senom. Upam, da ga letos ne bodo spet pojedle miške.

Ker je naš košček sveta bogat tudi s potokom, v katerem  živijo potočni raki, skoraj ne mine dan, da ne bi občudovali njegovih slapčkov in tolmunčkov :)

V soboto smo se potepali po Goriškem, zato je bila nedelja kar prekratka za vse, kar smo si zastavili. 
Katja je v prejšnji objavi komentirala, da priporoča dan odprtih vrat pri nas :) Saj se na tem področju  kar dogaja, že nekaj let, ampak gostimo samo otroke :)) Pa o tem kaj več kdaj drugič. Danes so bili prijateljski obiski. Šest čričkov se je podilo po travniku, plezalo po drevju, kuhalo, risalo, hranilo konjiča...Veselo :)

Naj bo tak tudi prihodnji teden. Vesel :)
Lp;Keltika

Barefoot konji

Po slovensko - nepodkovani konji,

ki imajo pravilno urejena kopita, ravno prav obrezana, ki so kolikor se da zunaj in ne v boksu, imajo preprosto naravno prehrano...

Takšna sta naša Bami in Dina. Nikoli nista imela podkev in niti en Bosanski planinski konj z njune ergele  (kobilarne), jih nima.

Planinski konji so potomci divjih konj, (več o U.-jevem zapisu Naša konjiča), ohranili so precej prvinskosti in tudi njihova kopita so takšna. Trda, prilagojena divjini in prostemu galopiranju. S pravilno nego, hrano in ravnanjem, potrebujejo zelo malo oskrbe. Ker sta Bami in Dina doma v "laufštali", pomeni, da imata neomejen dostop do pašnika, gozda, potoka in svoje odprte štalice. Jezdijo samo otroci, v maneži, za odrasle sta premlada. Kopita si brusita in uravnavata večinoma sama, s hojo po raznolikem terenu.

Odprta štalca

Nekako si ne morem predstavljati, da bi jima zabijali žeblje v kopita, čeprav vem, da ne boli. Ni v našem stilu. Zato smo tudi iskali konje, ki  niso preveč križani in izpopolnjeni.

Vsake toliko časa ju U. malce manikira s pilo, dvakrat letno pa pride Urška, ki je na področju barefoot konj v Sloveniji največja strokovnjakinja. Poleg tega, da ima ogromno znanja o konjih (pa še marsikaj drugega), je srčna, preprosta in super sogovornica.

Včeraj smo po dolgem času spet preživeli skupaj prijetno popoldne. Urška je Bamiju in Dini uredila kopita, kar seveda ni minilo brez čvekanja o vsem mogočem. Poleg tega je vedno pripravljena deliti svoje znanje.

Urška pri delu

Živ dokaz, kako naša Dina uživa ob manikuri je tale slikica. Urška je že zdavnaj spustila kopita, naša punca pa je kar obstala na treh nogah in pozirala, kot prava manekenka.

A je že konec kozmetike?

Ti topli, sončni dnevi, nas res polnijo s pozitivnostjo. Res je, da delamo na polno, ampak čisto vsak trenutek doživljamo in nam je fino.
Tudi vam želim, da uživate trenutek :)
Lp,Keltika

Vrečka za kruh 4.

Toliko stvari se dogaja te dni, pomlad nas je zasula z delom in novimi izzivi. Ne le zunaj, spremembe se dogajajo tudi v naših glavah. Vsak dan je čisto nov začetek. Zjutraj, ko se zbudim, začenjam znova. Vsak dan. Pa če je bil včeraj še tako lep ali pa ne, ne da se ubežati dejstvu, da je danes nov dan.

 Poznate uganko: kaj je to - nikdar ga ni bilo, nikdar več ga ne bo in vendar JE?
Rešitev uganke se glasi -  Zdaj, ta trenutek

Ker je tako zelo pomemben, ga ne smem uničiti z jezo, slabo voljo in skrbjo. Pa če me nekaj še tako jezi, je treba potegniti iz najbolj skritih rezerv malce optimizma.

Ej, ko bi bilo to tako lahko. Je pa res, da kadar vzamem stvari preresno in preveč zategujem pri malenkostih, se podre tisto, kar je bistveno pomembnejše.

Kako dobro, da si znamo vzeti čas za izražanje skozi ustvarjanje, ne pa skozi uničevanje, kajne?  Velikokrat sem, po službeni dolžnosti, priča žalostnim, uničevalskim izražanjem jeze, nemoči, stiske, pa tudi veselja. In vedno znova spoznavam, da je umetnost življenja prav to, da znamo ustvarjalno izraziti misli in čustva in, da gremo skozi TA TRENUTEK s kančkom humorja.

Bodite ustvarjalni, ne razdiralni :) Naj bo tak vsak vaš trenutek.
Lp;Keltika

Nedeljski utrinki

Danes se je pa izkazalo, sonce rumeno :) V majicah brez rokavov, fantje zgoraj brez...nas je kar lepo pobarvalo.

Ven smo šli z jutranjo roso.

Cvetove trobentic, tako, kot drugo zdravilno cvetje, nabiramo, dopoldan, na dan za cvet. Danes ni bil, zato smo jih samo občudovali, jedli in zapiskali nanje. Ker so tako nežni in zelo, zelo zdravi,  jih otroci radi, ne le jedo, ampak tudi nabirajo. Pozimi  skuham čaj, kadar se jih loti kašelj. Preverjeno učinkuje.

Zakurili smo ogenj, sežgali porezane veje in vejice, vmes obrezali maline, vrtnice...

Glavna naloga današnje nedelje je bila - urediti leseno steno, novo nastajajočega kotička.

Kmalu je postalo pošteno vroče. Stena pa je napredovala.

Ob krampanju in zabijanju kolov, so nas pozdravljale rožice.

Vmes se je našel čas za kumarični vrt. Pognojena, prekopana, pokrita, napeljan namakalni sistem..., čaka gredica kumare :)

Česen, ki smo ga sadili novembra, je že simpatično ozelenel. Ker je rad na visokem in ni ravno družaben, je svoje mesto našel na vrhu visoke grede. Naj zgoraj kraljuje sam, spodaj pa sem  (danes je dan za korenino), posejala korenje, da si bosta medsebojno odganjala škodljivce.

Medtem, ko je solata zunaj še takšna za palčke, je v rastlinjaku vse  bujno in veliko.

Stolčki so danes samevali. Tudi mala dva sta imela vse preveč drugih opravkov. Igro, divjanje, nagajanje, sajenje, zalivanje, grabljenje...

Nedelja nas je utrudila. Želim vam mirno - noč in prihodnji teden.
Lp,Keltika

Koruzne pogačice

Preprosto kosilo,

sestavljeno iz koruznih pogačic, paradižnikove omakice z gorčičnimi semeni in popečenih šampinjonov.

Večji del naše familije obožuje nabiranje in uživanje gob. Smo pa naravnani tako, da ne pretiravamo z ničemer, tudi z nabiranjem gob ne. Naberemo jih za kosilo, vložimo kakšen kozarček, posušimo tri ali štiri jurčke.  Nimamo polne skrinje gob. Ko je sezona mimo, jih pač ni.  Ko se pojavi prehuda želja, kupimo šampinjone. Tamlajši, poznavalev in ljubitelj gob, nas prepričuje, da bi jih gojili doma. Šampinjone ali bukove ostrigarje. Trenutno smo v fazi raziskovanja in preučevanja :)

Takole preprosto kosilo ne vzame dosti časa, izgleda pa lepo in je okusno.

Paradižnikova omakica je najosnovnejša -

•  namesto čebule popražimo česen (nikar ne skoparite), toliko, da zadiši, 
• dodamo narezan paradižnik (ali omakico iz steklenice) in 
• Tartex-ova ekološka cela gorčična semena.

Solimo in malce podušimo.

 Koruzne pogačice

S koruzo je tako, da vam iz srca priporočam, da kupite ekološko polento, moko, kokice...Koruza je med najbolj kontaminiranimi pridelki. Obremenjena s pesticidi, herbicidi, gmo. V ceni ni tako gromozanske razlike, je pa lahko v posledicah, ki se ne vidijo takoj.
Za koruzne pogačice

• Skuhamo polento - ravno prav gosto, ne tekočo, ne pretrdo,
• na olivnem olju prepražimo veliko čebule, saj ravno to daje pravi okus pogačicam. Čebulo stresemo h kuhani polenti
• dodamo kislo smetano in rahlo premešamo, toliko, da so še vidni delci smetane
• nadevamo v premazane modelčke za mafine
• posujemo s sirom 
• zapečemo v pečici

En del družine je imel veganske pogačice - brez smetane in sira, zgolj polenta in čebula - zelo dobro.

Če poznate terene, pa lahko še ujamete marčevke, kolegica jih je nabirala pred kratkim - prve gobice, namesto šampinjonov.
Lp,Keltika

Torbica za princesko

Pred letom sem naredila majhno torbico za eno punčko. Vse od takrat me naša najmlajša občasno spomni, da bi  imela "eno tako torbico". 
Pa sem jo le uspela sešiti. Čisto pravo, z zadrgo. In s čipko, za princeske .)

Najmlajša je trenutno v obdobju ustvarjanja srčkov. Povsod so - na nalepkah, risbicah, ustvarjeni iz das mase, izrezani iz blaga ali papirja, poštempljani po rokah... Luštni mali, nasmejani srčki sprehajalčki, z rokami in nogami.
Moji so bolj klasični, ampak brez njih ne gre :)

Srce, na zahodu predstavljeno kot središče čustev, v ostalih tradicionalnih civilizacijah pa kraj inteligence in intuicije. Beseda srce ima indoevropski koren krd, ki pomeni srce, središče, sredina. Morda od tod tudi misel "poslušaj svoje srce"  in "slediti srcu". Ne le čustva, treba je poslušati svoj najtišji glasek, svojo intuicijo in vključiti razum.
Kakorkoli,  bodite srčni in srečni :)
Lp,Keltika

Iz naše knjižnice:
Chevalier, Gheerbrant; Slovar simbolov