Zeljna pasteta

Preprosto kosilo, ki izgleda nekaj posebnega. Kombinacija testa in zelja se izkaže za odlično! Zraven pa obvezno skleda zelene solate.

Včeraj smo imeli na kosilu goste. Nekateri vztrajajo za kosilo na smutijih, za preostalih 6 je bila tale pasteta ravno prav velika. Prvič sem jo delala pred 15 leti, potem nekako pozabila nanjo, a ta čudoviti okus mi nikoli ni dal miru. Včeraj so se vsi strinjali, da ne smem čakati 15 let, da jo spet pripravim :)

Zeljna pasteta

Testo

• 1200 g pirine moke
• 600 g masla
• 3 žličke soli
• 2 jajci
• 20 žlic vode

Vse sestavine skupaj zgnetemo v gladko testo in ga damo za pol ure na hladno.

Nadev

•  200 g čebule - na olivnem olju prepražimo, toliko, da postekleni. Dodamo
•  1 kg zelja (narezanega na krpice) in
• 0,5 kg šampinjonov (narezanih). Vse skupaj prepražimo, nato odstavimo z ognja, dodamo
• 3 trdo kuhana jajca
• peteršilj
• sol po okusu

Polovico testa razvaljamo, na peki papirju, v velik pravokotnik. Nadev naložimo po sredini, da ostane približno 5 cm širok rob. Iz preostalega testa razvaljamo na peki papirju še en pravokotnik in ga položimo na nadev. Rob zvijemo navznoter in ga močno pritisnemo z vilicami. V sredini izrežemo luknjico, da bo skozi odprtino uhajala para. Premažemo z jajcem in če nam je ostalo kaj testa, meni ga ni, okrasimo pasteto.

Namesto masla sem sicer uporabila vitaquell - ovo bio margarino, tako, da z lahkoto opustite tudi jajca in dobite popolnoma vegansko varianto. Ljubitelji okusa po smetani, pa lahko v nadev dodate kakšen kozarček sladke smetane.

Recept je moja varianta Zeljne pastete, sicer je original zapisan v kuharski knjigi iz leta1990.

Seveda smo se tudi sladkali, brez tega ne gre. Tokrat smo naredili različne variante. Presno, brezmlečno in navadno :))

Popolna zmagovalka med sladicami je bila presna prekmurska gibanica. Kar precej dela je z njo, vendar je odlično uspela in, resnično je dobra. Recept poiščite pri Špeli. Nam je všeč tudi zato, ker ni tako težka, kot večina presnih tort, saj ne vsebuje nobene maščobe. Razen tiste, ki je v oreških :))
Njami!

Okusen in prijeten dan, ki se nadaljuje v vikend. Uživajte :)
Lp;Keltika

Male presne tortice

Rawcakes - namesto cupcakes ali lepše - male presne tortice

Malinove tortice, ki jih z veseljem zmažejo tudi tisti, ki ob besedi surova hrana vidijo pred očmi solato, glave zelja in jabolka :)

Osnova

• mala skodelica grobo mletih mandljev
• mala skodelica grobo mletih lešnikov in
• mala skodelica grobo mletih orehov
• pol skodelice namočenih, ne čisto popolnoma zmletih rozin
• med ali presni agavin sirup po okusu
• eno drobno naribano jabolko
• malce mlete vanilije
•  malce cimeta
• in dve žlici stopljenega (do 40°C) kakavovega masla

Vse skupaj zmešamo, naložimo v modelčke za  mufinčke  :) in postavimo v hladilnik.

Krema

• skodelico namočenih indijskih oreškov zmeljemo z dodatkom vode do kreme
• dodamo dve žlici stopljenega kakavovega masla
• presni agavin sirup po okusu
• nazadnje na hitro vmešamo še maline

Naložimo na osnovo in postavimo v hladilnik.

Roza tortice za punce :)) No, pri nas so jih v glavnem pojedli fantje. So namreč precej nasitne, čeprav maline v kremi delujejo zelo osvežujoče.
Maline ki veselo zorijo, so tako zdrave, da jih  skušamo čimveč pojesti presnih, saj le tako ohranijo vso svojo moč.
Bodite lepo :)
Lp,Keltika

Potočni rak

Včeraj, pred neurjem, je U. v potoku premetaval kamne in delal mala zajetja. Pri nas se z gradnjo malih jezov večkrat igrajo otroci in U. Na tak način upočasnimo potok ob nalivih in tudi konja raje pijeta iz zajetja, kot iz polno tekoče vode.

Pa se je spet srečal z našimi raki. Srečal je rakovico, ki pričakuje mladiče (nismo je vznemirjali), pa samčka, ki je bil tako prijazen, da je poziral za naš arhiv .)

koščak

Mislim, da naš rak spada v vrsto koščakov. Zaradi svoje redkosti in nočnega delovanja precej neznana in neraziskana vrsta. Zavarovan s številnimi uredbami in zakoni, tako rak, kot njegov habitat.

Ga najdete, rakca, istih barv, kot kamenje?.

Včasih so bili potočni raki pogosti, da jih je poznal vsak otrok. Danes je takšnih potokov, ki niso onesnaženi in imajo naravno strugo vse manj. Tudi otrok, ki bi imeli možnost premetavati kamenje po potočkih, broditi z bosimi nogami po vodi in iskati živalce, je vse manj.

Mi jih običajno pustimo, da gredo svojo pot in jih ne premetavamo po rokah. Včeraj je bila izjema, za spomin.

Rakec, ki smo ga poprosili za fotografiranje ni ravno največji, čeprav ta vrsta običajno ne zrase čez 10 cm. Glede na to, kakšno neurje je včeraj popoldan divjalo pri nas je ta rak pravi umetnik preživetja. Skrije se v svoje račine (luknje) in čaka, da se hudournik poleže. Da bi še dolgo ostal v našem potoku :)
Lp;Keltika

Murve

Zorijo.
Tako zelo črne in sladke, da moraš biti res hud sladkosned, da so ti všeč.

Morda nas premamijio zato, ker so tako zdrave. Med sadjem izstopajo po zalogah železa in fosforja, ter vsebujejo zavidljivo veliko antioksidantov. Delujejo diuretično, pomagajo pri težavah s protinom oz. pri zastajanju vode v telesu, pospešujejo prebavo, pomagajo pri izločanju odpadnih snovi iz telesa.

Ampak mi jih imamo preprosto radi.

Najboljše so naravnost z drevesa. Močno črnovijolično barvo, ki ostane na rokah in okrog ust, z lahkoto spravimo stran z limono.

Če jih že naberemo, jih hitro porabimo, saj ne zdržijo dolgo v hladilniku.

Pretlačimo jih skupaj z banano in sokom limone ali pomaranče, morda dodamo žlico jogurta.

Murvi so nekoč pripisovali čarovne lastnosti. Kelti so jo imeli za zaščitno drevo. In ker so dnevi tega vikenda čarobni dnevi kresovanja in poletnega solsticija, je prav dober občutek stati pod murvo, uživati njene sladke plodove in verjeti, da nas ščiti pred sušo ali točo, v kar se lahko po tem dnevu pretvori sončeva toplota.

Če pa hočemo še malo čarati, pa stopimo še pod hrast, da nas vzame pod svojo zaščito, varuje pred boleznimi in poškodbami in nam kot simbol večnega življenja vlije novih moči.

O tem, če je komu na kresno noč padlo praprotno seme v čevelj in je našel zaklad ter se pogovarjal z živalmi in rastlinami pa se ne govori, kajne :))
Veliko sladkih dni in, nikar ne spreglejte svojega zaklada :)
Lp, Keltika

Izgubljenček

Naši mladi ptički počasi rastejo, da pa nam ne bi bilo slučajno dolgčas, se je od nekod pojavil še en ptiček. Najprej sem mislila, da je padel iz gnezda in sem ga dala nazaj. Pa so ga spodili. Vmes je prišel naš muc, starša ptičkov goličkov pa sta se kot kamikaze zaganjala vanj. Spravili smo muca v hišo, ptička pa še enkrat v gnezdo. Ni šlo. Spet so ga nagnali. Dali smo ga v rastlinjak, da je bil čez noč varen, zjutraj pa nas je ptičja mama razveselila, saj se je odločila poskrbeti še za izgubljenčka. Zdaj nosi hrano svojim štirim v gnezdo in malemu v rastlinjak.

Če kdo prepozna, kateri ptiček je to, bom zelo vesela. Večji je od tistih v gnezdu in po glavici nima puha, kot ga imajo oni.

Tole pa je naša šmarnica s svojimi mladički.

Ko so se ptičje zadeve umirile in sem pulila plevel na zeljni njivici (ter ga pustila ležati na zemlji  za senco), je prilezla k meni še ena živalca - pridna uničevalka listnih uši. Srečkonosika, pikapolonica.

Na obilno cvetočem kakiju sem srečala čebelo.

Marelicam se čudim, kako so lahko na istem drevesu čisto zelene in skoraj dozorele.

Šmarna hrušica je okrasila grmiček s svojimi drobnimi plodovi,

bohotne vrtnice pa tekmujejo s skromnimi lepoticami.

Ko  opazujem ter negujem posajene rastline, se dotikam sadnih dreves in srečujem živali, me vendarle, spet in spet, najbolj pritegne travnik  Lep in neskončno radodaren.

Šopek gozdnih jagod

Uživajte pomladno poletje :)
Lp; Keltika

Troje na T...

Torta, toaletna torbica in naše tičice :)

Minule dni je bilo prav luštno. Malo dela in več zabave. Otroški smeh se je iz tedna nadaljeval tudi v vikend.
Naša najmlajša je povabila prijateljice iz vrtca, na zabavo 'kar tako'. Jasno, da je želela srčkasto jagodno tortico.

Biskvit sem naredila iz pirine moke ter ga navlažila s sokom iz malin, krema je iz sladke smetane in mascarponeja, nadevala sem jo  z jagodami, okrasila pa z ganache kremo.

Za simpatično sošolko našega tamlajšega, ki je imela rojstnodnevno zabavo, mi je uspelo sešiti toaletno torbico.

Tretja stvar na T, pa ni stvar in ni čisto zares na t..,ampak so to naše  mlade tičice šmarnice. Vsak dan znova jih občudujemo, gledamo mamo, kako jih pridno hrani in poslušamo nežne čivke.

mladički ptice šmarnice

Vse lepo vam želim :)
Lp; Keltika

Včeraj in danes

Polni veselja do življenja, z iskricami v očeh...naši mali obiski.  Iskreni v pohvali in kritiki. Odkriti. Nasmejijo nas, utrudijo, začudijo, napolnijo z energijo in novimi idejami. 

Pravijo, da so čokokruhki tako dobri, da se kar topijo v ustih.. Da naj povem recept. Evo, objavljam. Bolj preprost ne bi mogel biti.

Pirini čokokruhki
 Za eno skupino otrok (24) potrebujem 2 kg moke, za manj številno sladkosnedo družbo pa bo dovolj

• 1kg pirine moke
• 4 žlice (velike) sladkorja
• 2 žlički soli
• 2 jajci
• 0,5 l mleka
• 2 dcl olja
• 4 dag kvasa

V moki naredim luknjo za kvasec, potem dodam vse po spisku, pregnetem. Oblikujete lahko kifeljčke, buhteljčke ali pa domišljijske  kruhke. Samo na čokolado ne pozabite, navadno jedilno, s čim manj e-ji. Narežite na koščke in zavijte v kruhek, pa nikar ne bodite preveč skromni z njo :)

Svojo malico si pri nas naredijo z lastnimi rokami,  malce večji otroci, pa so si jo poleg tega še pošteno prislužili :) Prekopali so njivo za setev ajde. Zagnani, pridni, navdušeni nad fizičnim delom.

Sadje, za energijo :)

Ker v gozdu skoraj ne preži nobena nevarnost razen klopov, je vsaj otroke dobro zaščititi.
Doma narejen 'antiklopko' - proti klopom. Pol belega, alkoholnega kisa, pol vode, kar nekaj kapljic eteričnega olja grenivke. Deluje.

Brezskrbno v gozdu, bosi in obuti, po tleh in malce nad njimi. Slackline.

Pa še nekaj utrinkov.

:)))
Lp;Keltika

Vrtec na obisku

Dolgo se je pripravljala pomlad, da nam zdaj daje z vso močjo. Sonce, dobro voljo, dogodivščine...

In v teh krasnih dneh, k nam prihajajo otroci. Pridejo se igrat, uživat, kaj novega spoznat in nas kaj naučit :)

Danes smo se igrali skupaj z malčki iz vrtca.
Kurili smo ogenj, si naredili pirine čokokruhke in jih spekli v žerjavici. Pojedli smo čisto vse, do zadnje drobtinice.

Prav vsi smo se naučili, kako se napne lok in zadeli v tarčo. Hodili smo po gozdnih tleh in čutili zemljo, z bosimi nogicami :))

 Pograbili smo sveže pokošeno travo in nahranili konjiča.

Skakali smo, se igrali z vodo, risali, gradili obzidja iz mivke, nabirali zelišča, gozdne jagode in travniške cvetlice.

Bilo je res 'fajn' :))
Lp;Keltika