Avgust se poslavlja

Veliki srpan se čisto zares izteka. In z njim poletje, počitnice, neke stare navade, neko brezskrbno otroštvo, mladostništvo...
Od nekdaj poln močnih energij, je avgust tudi letos prinašal dozorevanje, spremembe, razmišljanja, intenziven pogled vase.
In če še tako pozitivno sprejemam spremembe, ki prinašajo nove izzive, če se še tako veselim vsakega trenutka posebej, si ne morem kaj, da ne bi bila tudi malo žalostna. Ker se končuje obdobje, ki sem ga imela rada, ker je bilo težko ampak lepo.

Izkoristili smo ga tako, kot imamo radi. Na travnikih, ob potoku, v gozdu, ob delu na zemlji, poleg ognja..., preprosto, brez odmevnih dogodivščin.

Pa vendarle gremo naprej z novimi spoznanji, čustvi, ki smo se jih naučili prepoznati, malce zmedeni a z občutkom varnosti.

 Veliko stvari se lahko zaplete, pa vendar se nas najbolj dotaknejo odnosi. Dvignejo nas do neba ali potlačijo na tla. Najbolj vplivajo na naša čustva, kreativnost, obnašanje, celo videz. Nismo edini, ki nas oblikujejo odnosi, tako kot spletamo nitke ljudje, jih tudi rasline, živali, celo skale v gorah.

Brez odvečnih komplikacij sta naša konjiča ustvarila medsebojno usklajen, ljubeč odnos. Ne z besednimi bitkami, učenjem komunikacije, podkupovanjem ali prisilo.  Ampak s spoštovanjem pravil, ki sta jih postavila in predvsem z veliko, veliko igre.

Recept za iskrene odnose je včasih preprostejši, kot mislimo. In sladkanje ni nujno boljše od  igre. Je pa krasno, če je v kompletu :)

Najboljši pa je občutek, ko  izgubljen v vsakdanjih izzivih, blišču vseh mogočih instant zabav, začaran od virtualnega sveta, pod pritiski odgovorne prihodnosti, v najgloblji stiski,.. vendarle najdeš pot domov.

Četudi je konec brezskrbnega obdobja...nismo preresni in nikoli prestari za igranje. Vzemimo si k srcu :)
Lp, Keltika