Je pa res, da je to velika preizkušnja vzdržljivosti in jo tudi jemljem kot izziv. Malo zapojem in se imam fajn. Narava pa me itak preseneča in razveseljuje :)
 |
| brezstebelna kompava - bodeča neža |
Luštno je zlasti, kadar nas je več, a prijateljev, ki bi bili pripravljeni podariti svoj čas za tako vroče in naporno druženje, ni prav dosti. Ker nam je realnost poznana, zelo, zelo redko poiščemo pomoč. Saj veste kako je danes, nihče več nima časa. Kot, da je čas nekaj, kar moraš na vsak način ujeti, vsi hitijo za njim in ga nikoli ne ujamejo.
So pa tudi ljudje, ki se s tem ne obremenjujejo in na vprašanje 'imaš mogoče čas'... , odgovorijo - si ga bomo vzeli. Mislim, da znajo imeti ti, nesebični ljudje, svoj čas spravljen, tako, kot velik kolač, nekje v shrambi. In si ga vzamejo, kadar ga potrebujejo. (Hvala, ker ste svoj kolač časa delili z nami :)))
Poleg kopic, smo za konjiča naredili tudi kocke. Z balirko. Danes smo naredili zadnje bale. Medtem, ko drugi kosijo otavo (trava druge košnje), smo mi pri mrvi. Ampak kako diši, po samih zeliščih.
Prašilo se je pa tako, kot bi bili na rodeu.
Prah letošnje suše pa smo spirali s sadnimi zmrzlinami, božanskim veganskim pecivom in veliko limonade.
Upam, da se poletje še ne končuje. Kakšen dan dežja bi bil dobrodošel, potem pa nazaj k soncu :)
Rahlo deževen petek želim in velik kolač časa :)
Lp,Keltika
Ja, lepo je, da si ljudje se vedno znajo vzeti cas. Moram priznat, da sem tudi sama velikokrat taksna, da kar recem, nimam casa. Ampak zdaj se tega ze zavedam in se znam tudi ustaviti in si ga vzeti. Bolj kot cas pustis iz vajeti, bolj ti uhaja. Pridni ste bili, zelo in sploh si ne predstavljam v taksni vrocini biti na travniku. Vsa cast.
OdgovoriIzbrišiKako ste pridni. Sama s svojimi najbližjimi vsako leto z veseljem priskočimo na pomoč prijateljem pri košnji. Predvsem za nas, ki smo del življenja preživeli v mestu je to krasna izkušnja druženja, vztrajnosti in še večjega občudovanja kmečkih ljudi. Želim, da bi v bodoče bilo več prijateljev, ki bi si vzeli čas za takšno delo in druženje.
OdgovoriIzbrišiVerjamem, da vam je bilo vroče in verjamem, da je pomoč pri takem opravilu še kako dobrodošla. Z veseljem bi vam priskočila na pomoč, če bi do mene prišlo "imaš kaj časa"?
OdgovoriIzbrišiŠe kako vas razumem, je pa lepo vreme pogoj, da bodo živali imele hrano v hladnih mesecih leta.
OdgovoriIzbrišiŽe nekaj krat sem pokukala na vaš blog in lahko samo rečem, da vas zares občudujem.
Sedaj pa skupaj kličimo dež.
Vsa sreča, da obstajajo še pravi prijatelji, ki si vedo vzeti čas. Tudi jaz se učim tega. Vedno bolj. In z veseljem svoj kolač časa podarim tistemu, ki ga potrebuje, ali pa sebi, za kakšno drobno razvajanje. Doma me pa itak vso delo počaka :-)
OdgovoriIzbrišiSuper ste, in za naslednje leto se povabim k vam na grabljenje!! Letos sem gledala pridne ženice tod okoli, parkrat me je imelo da bi kar zraven prišla in vprašala če lahko pomagam, pa žal nisem....Meni bi to bilo v prvi vrsti sprostitev, uživanje ob delu v naravi, pa še nekomu bi olajšala delo. Upam da me naslednjič vprašaš če imam čas....
OdgovoriIzbrišiV to kako ste delovni in marljivi sploh ne dvomim, saj sem v teh mesecih skozi tvoje poste opazila in občudovala prav to vašo naklonjenost in ljubezen do zemlje, dela, narave,...
OdgovoriIzbrišiKrasen post s to fotografijo bodeče neže pa si me popeljala v otroštvo, ko sva šla z očetom na urjenje preživetja v naravo in korenike te špikaste rože so naravnost okusne. Hvala
Lep konec tedna in pozdravček Tamara
Mmhmhm tole seno je zadišalo do nas! Krasno je imeti take prijatelje in tudi koščka kolača se ne bi odrekla :-)
OdgovoriIzbrišiPloskam ljudem, ki si vzamejo čas!
OdgovoriIzbrišiVeš kaj, Keltika, ti naslednjič kar sem na blog objavi, kdaj in kje, pa ni vrag, da ne bo še kak par rok več sodeloval pri grabljenju.
Morda pa drugo sezono res objavim kakšne datume in vabilo k sodelovanju :)) Sem kar navdušena, da ste nekateri pripravljeni prit na pomoč. Hvala :))
OdgovoriIzbriši