Krompir

Kljub temu, da so krompirjeva stebla še zelena, smo ga nekaj že izkopali, oziroma pobrali z zemlje. Malce bi se lahko še odebelil, ampak, če je pa domač krompir tako dober...

Nekateri se krompirju izogibajo, nekateri pa nanj prisegajo. Zagotovo drži, da surov krompir ni strupen (razen tisti, iz trgovin, ki je zelo zelo obremenjen s pesticidi in herbicidi). To, da dobiš vročino, če poješ surovega, je bolj pobožna želja šolarjev, ki se jim ne da k pouku :)

Res pa surov krompir deluje zelo očiščevalno, veže nase težke kovine in spodbuja njihovo izločanje, zato se lahko zgodijo tudi kakšni stranski učinki, kot posledica prehitrega in premočnega očiščevanja. Krompir v obliki svežega presnega soka zato pomaga pri hitrejši vzpostavitvi bazno-kislinskega ravnovesja, dober pa ni niti malo :)

krompir aladin

Letos smo sadili cvetnik in rdeč krompir, katerega izvor ni čisto jasen,  dobili pa smo ga od prijateljice, ki ga je dobila v Bosni. Imenuje se Aladin (v letu 2006 najboljša jedilna sorta po mnenju Društva ljubiteljev praženega krompirja).  Krasen okrogel, zelo odporen, velik, zdrav, obilen pridelek. V nasprotju s cvetnikom, ki je očitno zahteven za pridelavo, saj je kar precej krastav in tudi nepravilnih oblik ter zato težji za lupljenje :)

Tudi za pridelavo pod senom se aladin bolje izkaže, saj gomolji ležijo na površju in jih samo poberemo, cvetnik pa se skriva v zemljo, tako, da brez motike ne gre.

Smo pa letos še posebej pozorni na čmrlje, ki jih je izredno veliko. Tiste vrste čmrljev, ki si spletajo gnezda pod ali na površju travnikov in njiv so vse bolj ogrožene zaradi intenzivne košnje in gnojenja. Ker so naši travniki košeni samo enkrat, imajo čmrlji mir. Naselili so se tudi na krompirjevih njivah pod senom in zato lahko pri iskanju krompirja naletimo namesto na krompirjevo, na čmrljevo gnezdo. Pa še zelo podobna sta si :))

čmrljevo gnezdece

Te pridne, premalo cenjene živalce zmorejo vse, česar čebele ne. Letajo tudi ko dežuje in je mrzlo, oprašujejo paradižnik, borovnice, kivi..,ki jih čebele ne morejo. So gostoljubni in miroljubni in nam pustijo, da po nesreči odkrito gnezdo hitro zakrijemo nazaj.

Pri nas se vedno nekaj dogaja, naraščaj vseh vrst in pasem se tu dobro počuti :) Še tiste ose, ki so gradile gnezdo na otroški hišici in sem rekla, da jih bomo preselili, so ostale tam, kjer so bile. Nikomur nič, pa še zanimivo jih je opazovati, njih pa tudi ne moti.

Na počitnicah pri nas je za dva tedna tudi pasja mladina. Mladič naše psičke, poln energije in malce razvajen.

Najlepše pa je, kadar pridejo mali obiski.

Igri in ustvarjanju ni konca. Brez plastike si sami ustvarijo igrače. Tokrat je bil material zoglenel les z ognjišča in kamni.

Naša mlajša dva zlasti z veseljem vodita ekspedicije na njivo. Otroci sami izkopljejo krompir in ga operejo. Zakurimo ogenj ali pa ga, če piha, kot v zadnjih dneh, stresemo na olivno olje in spečemo pod milim nebom.

Takšen krompir, izkopan z otroškim navdušenjem, opran po otroških merilih, z olupki (ki vsebujejo protirakavo klorogensko kislino), med igro in čvekanjem, je nepozaben.

Imejte se čim lepše :)
Lp,Keltika