Bogatstvo tega vikenda

Vsakdo ima svojo mejo, kdaj se mu zdi, da je bogat. Običajno te zadeve merimo z bleščavo avta in velikostjo hiše, s tremi belimi črticami na trenirki, streho nad glavo, čokolado, ali pa močjo jahte, številom in znamko traktorjev...

Merimo jih od tam kjer stojimo, do tja, kamor ne sežemo. Običajno.

Nisi bogat, ko imaš veliko, bogat si, ko potrebuješ malo. Meni je ta rek blizu.
In tako se mi zdi, da smo strašno bogati, ker smo lahko obirali svoja jabolka.
In, ker so bili na obisku številni otroci.
Ker sem si zašila svojo raztrgano delovno haljo.

Ker smo si vzeli čas, da smo šli po gobe. In jih jedli za kosilo. Čisto preprosto, s čebulo, česnom, peteršiljem in jajci.

Ker se nam ni mudilo in smo videli tudi druge lepote, ne samo jurčkov.

Ker nam je zelje naredilo glave.

Ker sem našla, v eni humani trgovini, prekrasen star krožnik, ker se nam stare stvari ne zdijo kup šare, ker sem se zopet najedla fig, ker je sijalo sonce. Če to ni bogatstvo..

Kaj češ lepšega :)
Lp,Keltika