Kostanj tako in drugače

Kostanj, čarovno drevo, ki daje ljubezen, moč in samozavest. Plodovi, bogati s fosforjem in kalijem, vitamini B skupine, kuhani in pečeni, posušeni in zmleti v moko,  spremenjeni v sladice... nas osrečujejo z okusom in spominjajo na nekaj, kar je že davno minilo.

Tudi zaradi kostanja imam tako rada jesen. Sprehode in šumeče listje.

In zato grem tako rada do častitljivega prastarega kostanja. Ker je tam čutiti preteklost in moč življenskega kroga.

Ker se toliko vsega dogaja v teh dneh.
Jaz pa v srcu čutim ljubezen, čutim željo po tem, da bi bil smeh in veselje in skupna rast. Skozi vse. Moje srce ni mrzlo in trdo in zaprto. Bije in ljubi. In se ne dam. Ne dam te topline in tega veselja. Ne dam tem mrzlim silam zmagati nad njim. Ne dam jezi in zameram, da ukradejo iskrice in ustvarjalnost. Ne dam težkim besedam in trdim glasovom, da zlomijo mehki zven odpuščanja. Ne dam se. Pa naj bo hlad povsod okrog mene, naj se splazi čisto blizu. Naj me ovija in stiska. Ne dam.

Ker čutim dlje, kot sežejo roke in vidim globlje, kot prodrejo oči.

Ker zadaj je ljubezen. Ker jo ohranjaš in prebujaš samo s toploto. Pa naj si najde mrzel svet svoje poti tam, kjer najbolj boli. Naj si ukrade najbližja srca. Mojega ne dam.

Ker smo narejeni tako, da pozabimo slabo in si zapomnimo dobro. Naj ostane tako.
Naj okus po jeseni in domu zadiši iz kuhinje.

In če ga pričarajo otroci je še slajši.
Tamlajši je naredil Kostanjeve kroglice. Zame.

Z očijevo pomočjo sta

• skuhala in olupila 500g kostanja.
• nato ga je pretlačil
• dodal 2 žlici limoninega soka
• in 120 g mletega sladkorja

Iz mase je oblikoval kroglice in jih povaljal v naribani čokoladi. Prva beseda vsakega, ki je poskusil kroglice je bila - zanimivo. Okus je nov, nenavaden, ampak zelo dober. Čez kakšen dan ali dva, ko se malce osušijo in ohladijo, so pa sploh neverjetno dobre.

Zato je kostanj čaroben. Ker nas zvabi ven. Ker zbližuje, ker nas naredi ustvarjalne, močne, tople.
Ker od kostanjevih dreves seva čista poezija gozda. Ki nam pomaga, da čutimo dlje, kot sežejo roke in vidimo globlje, kot prodrejo oči.
Čim lepše praznike želim :)
Lp,Keltika