Namaz iz zelenih paradižnikov

Glede na to, da že več let, po različnih receptih pripravljamo in jemo nedozorele, zelene paradižnike, lahko zatrdim, da se doslej še nismo počutili slabo zaradi njih.

Solanin - strupeni alkaloid, po domače prepoznamo kot zeleno barvo v paradižniku in krompirju,  je sicer naravni insekticid in pesticid, ki ga rastlina  proizvaja zato, da zaščiti svoje nezrelo seme pred plenilci in boleznijo: po enih trditvah je razgradljiv na temperaturi in topen v vodi nad vreliščem, po drugih ni. Znaki zastrupitve (pri zaužitju hudo velikih količin) so: slabost, potenje, krči v želodcu, vrtoglavice..vse do najhujšega. Vendar pa paradižnik po enih raziskavah ne vsebuje solanina pač pa nestrupen tomatin. Kakorkoli, prevelike količine niso zdrave, kar velja za vsako stvar.

Čisto po zdravi kmečki pameti bi rekla, da nezrelo sadje in zelenjava ni užitno in pika. Ampak prekrasen paradižnik, ki ni dozorel, je tako žalostno zmetat na kompost.

Zato že leta  pripravljamo srbsko solato in ajvar z zelenim paradižnikom. Letos smo naredili namaz. Recept sem dobila od sosede in malce priredila po svojem okusu. Postrežen z domačo ajdovo bagetko je vreden truda :)

Potrebujemo :

• 3 kg zelenega paradižnika
• 3 žlice soli
• 0,4 l jabolčnega kisa
• 2,5 dcl olivnega olja
• 5 dag sladkorja
• 3 dcl gorčice
• 20 dag hrena

Paradižnik zmeljemo, posolimo, pokrijemo z bombažno krpo in pustimo stati 12 ur. Nato ga damo v cedilo in pretlačimo oziroma iztisnemo tekočino, ki jo zavržemo. Ožetemu paradižniku dodamo kis, olje in sladkor in kuhamo 3 ure. Ko se ohladi, dodamo hren in gorčico in hladno nadevamo v kozarčke.

Za otroke ni, ker je malo pikanten, (in nikoli ne veš, kako je s tem solaninom), veliki pa se v en glas strinjamo, da je božanski.
Lp, Keltika