Po Rilkejevi poti, Italija

Od Sesljana( Sistiana) do Devinskega gradu. Po čudoviti Rilkejevi poti, speljani po strmem klifu nad Sesljanskim zalivom v Italiji. Dobro uro od Ljubljane. Mimo Sežane, na Fernetiče, do Sistiana, ki je bil nekoč slovenski, kot tudi grad, ki smo si ga ogledali.
Ko pridemo v Sistian se peljemo skozi mesto, do ceste, ki se spusti proti obali, tam je majhno parkirišče pri velikem kamnitem spomeniku. Parkiramo in se podamo proti Devinu. Potka je bila zadnjih trideset let v lasti grajskih plemičev, ki so s tržaško pokrajino podpisali  pogodbo, s katero je ta prevzela upravljanje in urejanje poti. Pogodba se je lani iztekla in pot je bila nekaj časa zaprta. Kako so uredili zadeve ne vem, vendar je pot urejena in odprta.

Kakšno urico prijetne hoje v eno smer.

 Izlet primeren za kakšno pomladno soboto, saj vse naokrog cveti in diši do neba.

bor v cvetju

palma cveti

Obiskovalcev izredno malo. Predvsem družine z otroki. Pot ni nevarna, je pa vseeno treba malce pozornosti.

Poleg cvetočega drevja, je zlasti dušam z bogato domišljijo, zanimiv bunker iz prve svetovne vojne. In to ni edini bunker, ki ga srečamo na tem izletu.

Kaj kmalu se pred nami zariše pogled na stari devinski grad, ki je svoje prebivalce varoval pred napadi osvajalcev, več kot tisoč let nazaj.

Čas ustvarja nove zgodbe in nove potrebe. In v letih 1363 se že omenja novi grad, zgrajen tudi na zidovih prejšnje utrdbe.

Potka nas pripelje točno do njega.

V lasti plemiške družine, je grad lepo ohranjen in veliko prostorov je odprtih za javnost.

Vidimo lahko v čudovito blago oblečene zidove, veliko starega pohištva, ogromno zbirko resnično starih glasbil, dragocena svetila, jedilni pribor..

Pod gradom je še en bunker iz druge svetovne vojne, ogromna, 18m globoka, priča trpljenja ujetnikov, taboriščnikov, ki so tu pustili svoja življenja.

Zunaj pa sije sonce in odpravimo se v sedanjost. Nazaj do Sistiana, kjer se z avtom spustimo do plaže. Na parkirišču, v senci dreves, opazimo divje čebele, ki so si satje zgradile v enem izmed dupel. Čeprav smo veliko v naravi, smo prvič srečali divje čebele in njihov dom.

Gremo po plaži in poiščemo še en bunker.

Nizek tunel, po katerem se sklonjeno premikaš v trdi temi, ima na koncu odprtino iz katere skačejo samo najpogumnejši. Tudi nekateri naši so imeli podobne misli.
Vstop in skakanje je sicer čisto na lastno odgovornost, pravzaprav nedovoljeno a povsem odprto in očitno marsikomu v izziv, saj je v samem rovu kar precej smeti.

Izlet smo zaključili na plaži. Kljub edinemu sončnemu dnevu med temi prazniki, ni bilo preveč toplo in gneče ni bilo.

Sledili smo skalam in našli pogumnejše kopalce.

In simpatično plažo, kjer so zaplavali tudi naši :)

Lušten in nezahteven družinski izlet, kjer  lahko vsakdo najde kaj zanimivega.

Lp,Keltika