Afriške mini kozice

Mali simpatični kozici sta naši novi družinski članici. Kar dolgo smo govorili, razmišljali o njih in jih tudi dolgo iskali. Povsem čiste, rodovniške kozice je pri nas nemogoče dobiti, večinoma so malce pomešane s Himalajskimi. Razlika med Himalajskimi in Afriškimi mini kozami je v tem, da so afriške malce manjše in nimajo podbradka.

Vsako smo šli iskat na drug konec, da nista v sorodu in bomo nekoč, če bo vse posreči imeli majhno kozjo družino. Poimenovali smo ju Pepi in Zala in medtem, ko je en mesec mlajši Pepi, ločitev od staršev prenesel brez težav, je Zala jokala skupaj s svojo mamico, ko smo jo odnesli od nje. Nič kaj prijetno doživetje. Stari sta 2,5 in 3,5 meseca in domov smo ju varno pripeljali v pasjem boxu.

Postavili smo jima lepo leseno hišico, jo obžgali, ter tako zaščitili les pred prehitrim propadanjem in ju nastanili v nov domek.

Čisto počasi smo ju privajali na nas. In, ko smo odprli mala vratca

je Pepi pogumno zakorakal v novo življenje,

bolj previdna in še vedno precej žalostna Zala pa mu je počasi sledila.

Afriške koze so zelo čuteča in inteligentna bitja. Navežejo se drug na drugega in na svoje ljudi, znajo precej glasno klicati, pa tudi pot izza ograje hitro natuhtajo :) Zrastejo nekje do velikosti nemškega ovčarja, jedo seno, svežo travo, smukajo veje, glodajo korenček.
So izredno učljive in družabne.

Navadijo se na povodec, navodila hitro razumejo, so igrive in razposajene in, če nisi dovolj dosleden, te kaj hitro zavrtijo okrog prsta.

Nam so v veliko veliko veselje

in z umirjenim, spoštljivim pristopom počasi postajajo pravi prijatelji prav vsem članom naše družine :)

Lp, Keltika

Mix media beležka

Dve stvari, ki jih imam res rada pri ustvarjanju, mešano tehniko in blokce, sem združila v zvezek za recepte.

Platnice sem oblekla v staro platno, ga pobarvala z gessom, nato z belo akrilno barvo, potem pa packala z distressi in špricala z vodo, sušila s fenom, pa spet packala in špricala...ko sem bila zadovoljna z ozadjem sem s strukturno pasto nanesla Tinine metuljčke, naštempljala cvetove, narisala stebelca in listke, pobarvala mešano z Distressi, Stabilo flomastri in Inktense barvicami ter napisala in nalepila napis.

Potem se mi je pa tako mudilo videt rezultat, da sem recepte iz svojega starega, razpadajočega blokca, čisto pomešala med seboj. Zdaj imam pa na primer zeljne polpete, opisane s polovico recepta za miške :))))

Uporabila sem takole mavrico Distressov- wilted violet, peacook feathers, salty ocean in,

ker jih tokrat želijo videti v Craftalnici, prijavljam beležko na izziv:
CRAFTalnica, Izziv # 160: Distress ink blazinice
Lp, Keltika

Dve za birmo

Na hitro predstavljam še dve voščilnici z versko tematiko. Narejeni za isto deklico, sta seveda mogli biti različni.
Prvo sem naredila malce bolj klasično, v belo vijoličnih odtenkih,

z ljubko Tildo, ki sem jo našla na spletu, natisnila in pobarvala z distresi,

spet seveda dvojno - ta oblika me je čisto prevzela.

Naredila pa sem tudi malce debelejšo kuverto, pravzaprav nekaj vmes med kuverto in škatlico.

Druga je bolj mladostna, v roza, mareličnih barvah,

s štampiljko ljubke Hopeful, Wee Stamps,

 že znane oblike

v kuvertni škatlici.

Vse lepo želim,
lp, Keltika

Verske voščilnice

Kadar so pred menoj novi izzivi, stvari, ki jih ne poznam, se zadev rada lotim na tak način, da si jih ogledam z vseh smeri, kolikor dosežem :) Pretuhtam in skušam spoznati.
Ko me je kolegica prosila za obhajilno voščilnico, sem se najprej lotila raziskovanja tematike, potem pa na lov za izrezki :) Spet so priskočile na pomoč moje blogerske prijateljice (Tina in Hali, super sta, hvala)
Priznam, da mi je izdelovanje vzelo veliko časa in vanj je vloženo veliko ljubezni in veselja.

Naredila sem dvojno voščilnico s številnimi detajli, žepkom za posvetilo in za denar ter jo zapakirala v škatlico.

Dvojno voščilnico sem naredila prvič in mi je še pa še všeč :)

Angelčka sem natisnila na akvarelni papir in pobarvala z distresi.

Še sem jih delala ta teden, s še večjim veseljem :) Pokažem jih naslednjič, to pa prijavljam v Craftalnico na Izziv #159: Reliefno ozadje.
Prva stran je pikčast ( moj najljubši) relief :)).

Pa to ni edina verska tematika, ki me je obkrožala zadnje dni. Prijateljica je potrebovala dve škatlici za čokolado, za učitelja in učiteljico joge.

Se mi zdi, da sta prinesli sonček v naše kraje in kup pozitivne energije. Ob barvanju mandale, nanašanju barv in razmišljanju o tej temi, je resnično zavel en tak prijazen vetrc :)

In potem sem oblekla jopico, noro živahne roza barve...
Ker, barve morda res niso vse, ampak ko se narava obarva živo pisano in je v zraku rumeno oranžna svetloba smo vsi boljše volje :)
Kako dobro je, prisluhniti naravi, brez navodil iz priročnikov za boljše življenje, lahko svet postane lepši.
Lp, Keltika