No, med tem in tem časom smo skočili na kratek izlet. Na Kum.
Sploh ni treba na konec sveta, pa je tako lepo.
Smo rekli, treba si je pustit vrata odprta za nove izkušnje, nove ljudi, druge kraje, druge razglede.
In medtem, ko se je nebo pooblačilo smo dobili rahel dež.
Ravno prav, da je zalilo okopano njivo zelja in, da smo se lotili enega izmed najprivlačnejših izzivov.
Iskali in restavrirali smo stare stvari. Radi imamo staro pohištvo, kmečka orodja, knjige..Vse, kar ima dušo in patino časa :) U. se loti restavriranja pohištva tako, da ga najprej premaže s terpentinom, nato pa naredi nekakšno komoro iz folije in tri dni prižiga v omari številne žveplene lističe, ki se uporabljajo za žvepljanje (razkuževanje) lesenih sodov. Biocidov za uničevanje črvov ne uporabljamo, saj niso ravno nestrupeni :) Ko vse dobro očisti, premaže les z mešanico naravnega (nepredelanega) voska in terpentina. Pa imamo novo omaro :)
Restavriranje |
Z apnom, ki je naravno in zidni plesni najbolj neljubo razkužilo, smo prebelili nekaj zidov in iz das mase, kamenčkov in školjk naredili nove svečnike in vazice.
Medtem sem prišla tudi do starega, usnjenega kovčka, ga očistila in na novo oblekla.
Medtem pa, bodite čim lepše :)
Lp,Keltika
Čudovit zapis. Čudoviti novi stari kovček. Pridni ste, vsi po vrsti.
OdgovoriIzbrišiNa Kumu pa že dolgo nisem bil, v bistvu od mojih mladih let, ko sem zapustil Zasavje.
OdgovoriIzbrišiDobro kombiniraš fotke z zgodbo. Zelo zanimivo branje in ogled fotk.
Krasen post, kot sem jih pri tebi že vajena in res včasih kar zmanjka besed-mogoče je tudi kdaj pa kdaj tako prav.
OdgovoriIzbrišiZadnja fotka mi je tako všeč, da bi jo z veseljem imela tudi sama na steni.
Lep praznični dan tebi in tvojim
Tamara
Čudovita zadnja slika,čudovit zapis.....Naj bo tudi vam čim lepše.
OdgovoriIzbrišiLepe fotke (sploh pa zadnja), krasni izdelki in zelo globoka resnica.
OdgovoriIzbrišiPri vas pa se je dogajalo. Res je, ni treba daleč, Slovenija je tako čudovita dežela. Tudi sama obožujem staro pohištvo in njegovo reciklažo. Verjetno imam malo tega tudi po očetu, ki je restavrator. Drugače pa spet čudovit zapis.
OdgovoriIzbrišiČudovite objave...medtem ko me ni bilo:)imate se fino:)
OdgovoriIzbrišiČudovit zapis, res rada preberem tvoje stavke, vrstice. Tako umirjeni in sladki so :-)
OdgovoriIzbrišiHihi, sladki :)) malo protiuteži vsemu grenkemu kar nam dogaja na širši družbeni ravni :)
IzbrišiRes je fino prebirati tvoje zapiske. Vedno se kaj novega naučim ali pa me spodbudiš k razmišljanju.
OdgovoriIzbrišiprekrasne slike!
OdgovoriIzbrišiPredivne slike,posebno ova poslednja..Kofer je preslatko uređen
OdgovoriIzbrišiOdlično zapisano! Zelo rada prihajam k tebi!!
OdgovoriIzbrišioh, kako krasen kovček! super zgledajo pikice in tisti čipkast rob! ta bi pa tudi pri meni dobil častno mesto v stanovanju.
OdgovoriIzbrišiKrasen post. Zadnja fotka pa pove več kot tisoč besed! Slučajno sem zašla na tvoj blog in še se bom vrnila. Oddaja toplino in ljubezen :-)
OdgovoriIzbrišiČudovito <3 Ob takšnih objavah ostanem brez besed... Upam, da sem pogruntala, zakaj nisem mogla komentirat - pozabila sem, da nisem registrirana kot spremljevalka in to zdaj tudi popravila ;)
OdgovoriIzbrišiKako lepo znaš čarati tudi z besedami ! Čudovit kovček, prelepa zadnja fotka :-) Stare omare pa imajo dušo in lepo se jih da kombinirati tudi s čim novejšim. Moja omara je stara čez sto let. Po podobnem postopku kot je tvoj, jo je restavriral moj dragi.
OdgovoriIzbrišiHvala za besede...in tvoje fotografije. <3!
OdgovoriIzbriši