Voščilnica za diplomantko

Tokrat zgolj predstavljam voščilnico za diplomantko. Brez dodatnih besed :)

Z veliko plastmi in nepogrešljivimi Tininimi šablonami. Marjetice, napis, puhasta robna šablonca ter romatične robne šablone v notranjosti, pa tagec in pisane črke za ime  - vse to je narejeno s pripomočki  Najlepšega para.

Zapakirana v škatlico je voščilnica romala na pot.

Ker brez Najlepšega para res ne morem več ustvarjati jo z veseljem prijavljam v
Septembrsko galerijo, ter na blog
Come and Get it Challenges: Lots of Layers
Pa srečno :)
Lp, Keltika

Vse sorte in voščilnici

Gledam svoje fotografije in vidim, da se to poletje samo potepamo :) Pridemo domov, delamo s polno paro, uredimo njivce in travnike, potem pa jo spet ucvremo na kakšen izlet. Vse lepo in prav, ampak ugotavljam, da tiste trenutke, ko je gruntek najlepši, urejen in upedenan zamudim...

Kakšno bogatstvo imam. Oči, da vidijo, roke, da pobožajo, misli da me ponesejo in noge, da me prenašajo.

Mar ni zanimivo. Dvatisočletni zidovi še nosijo zvoke krutih gladiatorskih predstav, navdušeni gledalci še donijo skozi oboke. Smo kaj drugačni? So dnevnik in pretresljivi posnetki kaj drugega? Da nas zamoti, nasiti našo krutost in pomiri našo vest s tem, da ponavljamo kako je grozno...
Da postajamo vse bolj in bolj omamljeni.
Od elektronskih naprav,
od številnih pravih resnic,
od sladkorja
in rezultatov.

Da verjamemo, da so za vse krivi starši, ki se premalo ukvarjajo z otroki.
Kljub temu, da se tisočletja ni nihče toliko ukvarjal z njimi.
Pa so vseeno imeli ustvarjalnost, domišljijo, tovariško solidarnost.

Ker so imeli čas zase, ker jim je bilo lahko dolgčas,  ker so bili zunaj, v soncu in dežju.

Ker so se družili, prepirali, stepli in objeli.

Ker njihova življenja niso bila natrpana z didaktičnimi in nedidaktičnimi igračami.
In pametnimi telefoni.

Ampak mi smo se ujeli.
Udobje nas drži v pajčevini.
In strah nam ne pusti, da se iztrgamo.

Pristajamo na vse ponujene teorije in kažemo s prstom drug na drugega.
Lažno varni samo zato, ker smo prepričani, da smo mi okej in da so krivi drugi.
Namesto, da bi tiho sedli med trte in opazovali naravo.

Pobrkljali po sebi,
po dišeči zemlji,
vzgojili svoje sadike in semena,

delili in se učili drug od drugega.

Opazili in pohvalili.

Ker je vse več rok, ki izdelujejo lepe stvari, ki jih potrebuje naša duša.
Kot ta 17-letna mladenka pred pulsko areno, ki vse dopoldneve ustvarja umetnine iz voska.

Ker je tako dobro, ko kdo opazi tvoj trud in te pohvali.
Namesto prepovedi, bi mogli imeti zapovedi.
Opazi.
Poslušaj.
Nasmehni se.
Zaupaj.
Pohvali.
Bodi iskren.
Spoštuj.
.
.
.
Ustvarjaj :)

Voščilnici, ki ju predstavljam tokrat, sta tako različni, kot obdobji življenja, ki ju praznujeta slavljenca.
Meni sta obe všeč.

Obe voščilnici in obe obdobji.

Sem pa odkrila, da mi je črna osnova izredno fajn.

Ker sem jo okrasila z vseh strani in v notranjosti, nikakor ne deluje žalostno.

Še eno zapoved bi mogla dodat k spisku -
Imejte se lepo :)
Srečno, Keltika

Različni voščilnici za isto osebo

Vedno mi je izziv, če moram narediti več voščilnic za eno osebo. Ne morem reči, da mi je težko, idej imam hvalabogu še preveč, različnost imam rada, všeč so mi tako načičkani, kot cas stili, tako da sem takšnih izzivov več kot vesela.

Najprej sem naredila punčkasto, okrašeno voščilnico.

Tagec z lepo mislijo sem zataknila za zastorček, spet z zakovico in mašnjo.

Okrasila še znotraj in zapakirala v škatlico.

Druga voščilnica je pisanih barv in bolj enostavna. Takšen šopek sem videla pri Julii in se takoj zaljubila v te štampiljke.

Ker sem želela, da je voščilnica osebna, sem ime in voščilo skrila zadaj, za šopkom

vse skupaj spela z razcepko, ter prilepila na osnovo.

Tokrat sem okrasila kar kuverto, namesto škatlice.

Pa lep preostanek vikenda želim :)
Lp, Keltika

Voščilnici v škatlicah

Za okrogli obletnici sem naredila voščilnici s šopkom. Znotraj se skriva žepek za denar, pospravila pa sem ju v škatlici.

Rože na voščilnicah so mi všeč. Sploh, če jih lahko naredim sama. Ta lepa cvetlica na voščilnici je pravzaprav Sizixova šablonca teloha, ki sem ga dobila v bonbončku pri Andreji. Izredno uporabna šablonca in ravno prave velikosti.

Druga voščilnica me je zapeljala v modro barvo, največji cvet  je kitajska šablonca, kupljena na aliexpresu, reže pa tako super, da sem prav presenečena.

Tudi to sem pospravila v pripadajočo škatlico.

Najlepše je sicer, ko pogledam preko cvetočih trav. Če bi lahko ta pogled spravila v škatlico, bi imela na vsaki polici eno :)

Srečno
Lp, Keltika

Hiška iz filca

Prejšnji izziv v Craftalnici, časopisni papir, ki mi je bil zelo blizu, je žal švignil mimo brez moje udeležbe, se pa z eno hitro objavo prijavljam na tokratnega s filcem.
Filc mi je izredno všeč, topel in mehak in krasen za oblikovanje. Ker so mi všeč tudi majhne pravljične hiške, ni nič čudnega, da te škratje hiške tako rada delam.

Da se je narava okrasila s pomladjo se vidi tudi na tej hiški :)
Pomladmo hiško prijavljam v CRAFT-alnico:  Izziv #157: Filc

Ko se z rokami dotaknem zemlje je topla in mehka.

In trava je tako lepo zeleno zelena.

Ko me po pošti razveseli še paket, ki ga nepričakovano pošlje blogerska prijateljica, pa itak vse postane še lepše. (hvala Hali :)
Že dolgo razmišljam o nakupu napravice za vezanje, bind it all ali cinch. Kaj uporabljate ve, moje tovarišice pri papirčkanju? Vsakega mnenja bom vesela.
Blokci in albumčki so mi namreč strašno všeč in jih vedno občudujem pri ostalih. Ko sva s Hali debatirali na to temo, me je naslednji dan osrečil paket z blokcema, ki sta čakala na okrasitev in takoj, ampak res takoj, sva z Najmlajšo naredili darilo za njeno prijateljico.
Najmlajša je prevzela moje papirčkaste pripomočke in zadnje čase jih uporablja večkrat kot jaz :)
Ta ljubka voščilnica je njeno delo.

Potem pa sva s skupnimi močmi okrasili še blokec.

Vikend je mimo, kot bi ga odpihnil, naj bo teden miren in prijazen.
Lp, Keltika

Čemaževi žepki, voščilnice

Letos se mi zdi, kot da pomlad zamuja. Pride kakšen dan, zadiši po njej za trenutek in že jo odnese veter in dež. Obstala sem nekje vmes, med papirnatimi robčki, kapljicami za ušesa, zamašenimi nosovi, nepripravljenimi njivami, šolsko snovjo za nazaj, iskanjem idej za kosila, gorami perila za zlikat, reševanjem mačjih zastrupitev...Na vrtu ni nobene zelenjeve več, raste pa tudi še nič. Rešuje me gozd in čemaž. Na stoen način.
Eno od kosil je vključevalo zelenjavno juho in čemaževe žepke.

Iz pirine moke naredimo rahlo testo za kruh (moka, sol. sladkor, olivno olje, kvas) Testa ni potrebno vzhajati, oblikujemo svaljek in režemo koščke, ki jih razvaljamo na tanko - v krogce, te nadevamo s čemaževim nadevom in stisnemo z vilicami. Pečemo na 190°C, 25 minut.
Za nadev nasekljamo šop čemaža in ga vmešamo v paradižnikovo omako (iz steklenice). Solimo. Ne sme biti tekoče, prevladovati mora čemaž. Siroljubci si v žepek in povrhu lahko dodajo najljubši sir.

Žepki so preprosta, poceni in okusna rešitev kosila.

Takšne rešitve so mi všeč. Ne zahtevajo preveč časa, rezultat pa je super.
Ko malce analiziram pretekle dni, vidim, kako vse gladko steče, kadar je prisotna ideja in kako se vsa energija kopiči v lepljivo gmoto brezvoljnosti, kadar ideje ni.

Ideja, zamisel. Za mi sel. Sel za  - mi, za nas. Sel. Ki prinaša ZA.

Že res, da brez volje ni nič, ampak mene najbolj poruši, kadar nimam zamisli. Takrat obstanem v nekem vmesnem prostoru, ničesar ni, kar bi mi dalo krila in sprostilo energijo, ki me vse bolj lepi v mirovanje.
In edino, kar zares deluje kot akumulator, je narava. Gozd, travnik, preproste cvetlice...

Vse najlepše na dosegu roke.
Samo ven je treba stopiti.
Pa pridejo ideje, zamisli in volja :)

Zgornja voščilnica je delo in zamisel Najmlajše. Za babi. Narisano in pobarvano z akvarelnimi barvicami.
Ta z boxerjem pa je moja. Želja naročnice je bila - moški, 70 let, rad ima svojega psička boxerja.

Motiv sem natisnila in pobarvala, balončke poštempljala s Tininimi popisanimi baloni iz kompleta Nestrašnih pošasti in malce zložila papirčke.
Sončen vikend želim :)
Lp, Keltika

Praznični venček

Pred dnevi smo imeli v gosteh prijetno urednico in fotografa Delove priloge Odprta kuhinja, poslikala sta nekaj jedi in skušala ujeti nekaj naših utrinkov, kako bo zadeva izpadla bomo lahko videli nekje sredi aprila.
Zagotovo pa je dobro izpadel Praznični venček :) To bogato različico navadnega venčka sem si zamislila v veganski verziji in verjemite, da je okus tako poln, rahel in božanski, da nihče ne bi pomislil, da je brez jajc in kravjega mleka.

Več in lepše fotografije boste lahko poiskali v Odprti kuhinji, venček pa z dovoljenjem urednice objavljam pred izidom revije, saj je primeren za tiste, ki ne smejo jajc in mleka in si bodo lahko praznike zeloo okusno posladkali :)

Recept je malo daljši in priprava kar zamudna, ampak se izplača. 

Sestavine za testo za dva venčka:

250 g pirine moke tip 480

120 ml kokosovega mleka (ali kakšnega drugega mleka)

20 g kvasa

30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)

30 g sladkorja

1 x vanilin sladkor

½ naribane bio limonine lupine

Dodatno za temno testo:

3 zvrhane čajne žličke grenkega kakava v prahu

3 čajne žličke sladkorja

Nadev za belo testo – orehov nadev:

12 dag zmletih orehov

1  dcl kokosovo mleko (ali kakšnega drugega mleka)

3 čajne žličke sladkorja

¼  čajne žličke cimeta

1 x vanilin sladkor

pest namočenih rozin

Nadev za temno testo - kokosov nadev:

6  dag kokosove moke grobe

O,6 dcl kokosovega mleka (ali nekaj žlic stepene navadne sladke smetane)

30 g kokosove hladno stisnjene maščobe (ali masla)

1 x vanilin sladkor

3 čajne žličke sladkorja

noževa konica naribane bio limonine lupine

Orehov nadev: v posodi poparimo s kokosovim mlekom orehe, premešamo in med mešanjem dodamo ostale sestavine. Dobro je, če mažemo s hladno maso, nato posujemo z rozinami. Kokosov nadev: zmešamo vse sestavine

Priprava testa:

Moko presejemo v posodo, naredimo jamico, vanjo razdrobimo kvas, dodamo čajno žličko sladkorja in prelijemo z mlačnim mlekom. Pustimo toliko časa, da se naredi kvasec, nato dodamo ostale sestavine in dobro zgnetemo oziroma zmešamo v testo z mešalnikom. Razdelimo ga na  dva dela. V en del zamešamo še 3 čajne žličke sladkorja in 3 zvrhane čajne  žličke grenkega kakava. Mešamo toliko časa, da postane testo enakomerno čokoladne barve. Testo pustimo počivati 30 minut, nato ga razdelimo belo testo na dva dela, kakavovo na dva dela in oblikujemo nekje 30 cm dolge svaljke katere razvaljamo na približno deset cm širine. Belo testo premažemo z orehovim namazom, kakavovo testo pa s kokosovim namazom. Namazano testo trdno zvijemo in ga stisnemo po celotni dolžini po spoju in na koncih. Nato prepletemo eno belo in eno temno testo v kitko in oblikujemo venček. Pustimo počivat 30 minut. Pečemo 20 minut na temperaturi 200°C.

Priznam, da me še vedno drži pozitivna energija od našega srečanja v petek in vse ideje in izdelki, ki nastajajo so veseli in pisanih barv.

Piščančki iz kinder jajčk - delo najmajše

Kot prijetnega virusa se nalezemo dobre volje in kot magnet pritegnemo več in več lepih dogodkov. Še v Craftalnici so izbrali mojo voščilnico med top3 :)
Samo želim si, da bi bila vsa pomlad tako okroglo prijetna, zelena in rodovitna.

Letos sem naredila čisto premalo velikonočnih voščilnic. Zajčki, simbol rodovitnosti in bogatstva narave bodo najbrž našli mesto še na kakšni, zgolj v čast pomladnemu prebujenju narave, namenjeni voščilnici.

Dobro voljo in vesele praznike želim :))
Lp, Keltika