Drobižki

Torej, drobižki so marsikaj. So mali otročki, mali kostanjčki, mali krompirčki, pa tudi mali trenutki. Kar tako, nametani skozi teden brez pravega smisla. Pa vendarle, ko jih danes opazujem nazaj, vidim v njih globok pomen.

Vidim, da se nam v življenju rado zalomi ravno tam, kjer drugi največ pričakujejo od nas. In potem se vsak po svoje trudi popraviti vtis.
Vidim, da tisto, kar se nam zdi, da je nekdo naredil narobe, lahko zanj pomeni dolgo željeno, težko odločitev, za katero je bilo potrebno veliko poguma.

Vmes vidim tudi prve gobe, a žal še nobenega pravega gobana :)

Pa naj se nekdo, ki ga imamo radi odloči, da gre čisto sam na pot okoli sveta, pusti šolo ali preneha trenirati dolgoletni šport. Ali smemo ravnati drugače, kot, da ga spoštujemo v njegovih odločitvah? Male ljudi pri malih, večje pri velikih.
Težka so pota...

Najboljše rešitve najdemo v naravi. Saj vem, da sem to povedala že velikokrat, ampak, pri meni deluje vedno znova.

Gozdne poti, sive ceste, delo in večna vprašanja, vse je prepleteno, skrito in zaščiteno pred nepovabljenimi gosti. Vsak mora pač sam olupiti svojo bodečo lupino.

Vsak mora sam videti kje je najmočnejši, najboljši. In če imaš srečo, te bližnji pri tem podprejo. Kljub temu, da bi sami ravnali drugače.

Svečnik ali svilničasti svišč

Vse fotografije, ki so podpisane, je poslikal naš Tamlajši. Če vidiš, se odločiš in imaš pri tem podporo, lahko s časom nastanejo kar dobri rezultati. Pa četudi bi ostali zate izbrali drugače.
Ta vikend bo sonce. Preživite ga čim lepše.
Lp,Keltika