Torba iz reciklaže in vintage voščilnica

Kot da bi si vsi želeli nekam nazaj, kdo ve kam. Nekam, kjer smo nekoč že bili, pa se ne spomnemo ne kje, ne kdaj. Kot bi nam bila naša sedanjost preveč tuja. Starinsko je lepo, domače, toplo. Povsod kamor pogledam je polno sedanjosti, predelane v preteklost.

Saj ni čudnega. Ob suženjstvu v katerega se vpenjamo zaradi namišljenega udobja kapitala, je edino, kar še trdno stoji in daje občutek varnosti - daljna preteklost.

Gradovi, zasnežene vasice,  vonj po sveže pečenem kruhu...

Suzy in Iris sta v izzivu postavili temo piškotek medenjak in vintage. Ker jih ne uspem dohajati je piškotek ostal nekje zadaj, za vintage pa tudi nisem prepričana, če je to to.

Nekaj štempljanja, obžgani robovi in spackane snežinke :))
Ampak srečno je pa mišljeno iz srca :)

Saj tam je pravzaprav spravljeno čisto vse. V srcu. Tudi preteklost. Ni zunaj nas, v starih omarah in zarjavelih žlicah. Vsak dan jo ustvarjamo in nosimo s seboj.
V kompletu s sedanjostjo. Kakšen dan mi ne uspe sprejeti celega kompleta. Izbrala bi samo sedanjost, včasih samo preteklost...
Včasih mi je vse jasno, ampak se mi ne da. In dovolim, da mine dan...

Vesela, da hodim, vidim in slišim.
Da znam šivati in iz preteklosti vzeti najboljše.

Ne morem si pomagati. Ob kupu novega blaga, posežem po starih hlačah, ko me prime šivat...

Rada imam preteklost, stare ljudi in stare stvari. Odpirajo druge perspektive.



Trenutek je lep točno tak, kot je.
In vse kar je minilo, je del njega.
In ni res, da je bilo včasih bolje. Samo, bilo je. Tako kot ta trenutek.
Le da si si ljudje vzeli več časa za Biti, kot za Imeti.

Srečno .)
Lp, Keltika