Nagrada je darilo, darilo je nagrada

V teh dneh se moje misli precej vrtijo okrog daril in nagrad. Z otroki in sama, sem jih izdelovala in dobivala. V nekatera je vloženo veliko ljubezni in prijateljstva. Takšna darila so nagrada, za tistega ki prejme in tistega, ki daje. Nagrada je veselje, nagrajen pa si preprosto za to, da si, kakršen si.

Otroška darila
 so najlepša. Preprosti izdelki, velik, skrbno nabran šopek pomladnih vejic, čestitka napisana z otroško pisavo. Za mamico, babico, tovarišico.

 

Razveseljujejo pa me tudi darila, ki te dni krožijo med nami, blogerkami in blogerji. Prijazne misli in dobra ideja se je kot toplo pomladno sonce prelila po naših "dnevnikih". Z vseh strani sije. Nas je najprej razveselila Martina. Danes Urška in Manca. Kamor pogledam, povsod se smehljajo male zelene sličice.
Hkrati z veseljem me je zaskrbelo. Se bodo tele nagradice sploh ustavile? Komu naj jo še podarim? Bo še imela smisel, če se bo ponavljala v nedogled?

 
                                     

Hvala

Urška in
Manca,

 krasni mladi ustvarjalki sta. Pozitivni in veseli. Z veseljem bom še naprej brala vajine misli.
Namesto, da ponovno izberem pet ali deset blogov, podarjam nagrado vsem. Podarjam  misli Libanonskega pisca Kahlila Gibrana iz knjižice Prerok.

O daru
Dobro je dajati, če kdo prosi, še bolje je brez prošnje, iz samega spoznanja. Za dobrosrčne pomeni čistejše veselje iskati te, ki bodo sprejeli dar, ker jim to pomeni dar sam.

Le malo poklanjate, ko dajete od svojega bogatstva. Resnično dajete takrat, ko pomeni vaš dar del vas samih.

Nekateri dajejo z veseljem in imajo veselje za nagrado. Nekateri dajejo z bolečino in ta bolečina je njihov krst. Nekateri dajejo, a ne občutijo ne bolečine, ne iščejo veselja in jih ne spremlja zavest kreposti. Poklanjajo tako, kot mirta oddaja svoj duh v ozračje. Po rokah takšnih ljudi nam bog izgovarja besede in in skozi njihove oči žari njegov nasmeh na zemljo.

Vse, kar imate bo nekega dne darovano. Dajajte torej zdaj, da bo čas dajanja vaš, ne pa vaših dedičev!

In vi, ki sprejemate, ne sprejmite nase nikakršne teže hvaležnosti, v strahu, da bi ne naložili jarma sebi in tistemu, ki daje. Vzravnajte se marveč skupaj z darovalcem in darovi, kot bi imeli le ene peruti:
Razmišljati preveč o svojem dolgu pomeni dvomiti o velikodušnosti darovalca.


Lp,Keltika