Bele snežinke, zvezdice bele...

padajo, padajo tiho z neba.

Zvezdice bele
čuvajo zemljo,
čuvajo v zemlji
skriti zaklad.
(Anica Černejeva)


En del pesmice, ki mi je tako ljuba. Čeprav snežink še ni ali pa ravno zato, je tudi nas zagrabilo snežinkanje (kot pravi temu Ime rože).
Mi smo se lotili enostavne variante. Iz zobotrebcev.

Na podlago sem naredila kupček vročega lepila, mala dva pa sta zložila zobotrebce nanj. Pobarvano in potreseno z bleščicami. En, dva, tri, pa imamo nove okraske :)

Letos me vodi bela barva. Bela, ki simbolizira upanje, mir, nedolžnost, nov začetek.
Zato smo tudi na steno obesili risbice v takem stilu.

In, da bo vse usklajeno, sem na hitro sčarala še zavese za kuhinjsko okence. Damast na kilograme, malce čipke, tempera in bleščice. Za vsega skupaj šest evrov, pa tako paše v tematiko, ki me prevzema letos.

Večna vprašanja o belem in črnem, dobrem in slabem. Zato mi je všeč bela, ker je sestavljena iz vseh barv mavrice. Kot mi. Vsa paleta čustev, ki jih nosimo. In vsa so popolna.
Ravno tako močno kot sreča, nas pretrese žalost, enako kot ljubezen, nas napolni z adrenalinom sovraštvo, globoko kot razočaranje, se nas dotakne hvaležnost..Včasih kdo reče, da je jeza slaba, da je hrepenenje slabo...pa ni čisto tako. Slabih in dobrih čustev ni. Čustva pač so. Lahko so prijetna in neprijetna, na nas vplivajo različno. Dobro in slabo je samo vedenje, ki ga izberemo.
Zelo poln vikend je pred nami, pa naj pride karkoli, izbirala bom samo pozitivno vedenje. Pika :)
Lp,Keltika