Samo utrinki

Bilo je med zadnjimi prazniki, ko smo se podali v malo vas pod Jančami. Od daleč običajne, ne prav stare hiše, nanizane ob cesti, so ob radovednem odmiku od glavne poti, odkrile dediščino preteklosti.

Kot bi se v trenutku ustavil čas.
Postojimo, poslušamo.

od žegna

Hišo, zgrajeno za časa Avstroogrske ali še prej, so gradili počasi, v njej počasi živeli in počasi umirali.
Čas se ustavi, kadar ga ne preganjamo in ne tekamo za njim. Čas je plašna zadeva. Bolj ga lovimo, hitreje beži :)

Stvari okrog nas pripovedujejo zgodbo.  O veselju in minljivosti. Neločljivosti začetka in konca.

Včasih so nekatere situacije neprijetne samo zato, ker smo se že vnaprej odločili, da drugače ne more biti. Ker ostajamo ujeti, zadovoljni in varni v svoji časovni ogradi.

Če nehamo misliti, da so stvari lahko samo takšne, kot si mi predstavljamo in dopustimo možnost, da se od vsakega in iz vsega lahko nekaj naučimo, postane čas bogatejši in gostejši.

Korak izza ograde prinese nove ideje in znanje.
Pirhi niso nujno iz jajc.

Pirhi izpod taščinih rok

Svečniki so lahko iz papirja.

Drobne umetnine moje tašče

Letošnja bukev, sploh ni videti kot drevo.

 bukev

Bilo je med prazniki, ko smo si pustili trenutke, izven svoje časovne ograde.  In stvari so lahko neznansko dobre, če stopimo iz nje :)

Lp, Keltika
P.s.: Vse podpisane fotografije, je posnela Najmlajša.