Takole

nekako, kot mokra regratova lučka, se zgodijo trenutki. Pridejo povsem nepričakovano, a vendarle ob svojem času v krogu življenja.

Ob tem, ko se veselim vsakega novega pomladnega dne in smrekovi vršički postanejo ravno pravšnji, da jih malce, le toliko, kot jih res potrebujemo, vzamemo za pripravo sirupa z medom.

Ko rožice čakajo na svoj delčič zemlje.

In pridejo k nam prijazne 'tovar'šice' in pridni, fajn otroci. 

Da se eden od drugega učimo, se smejimo in uživamo.

Se ob nepričakovanih, neprijetnih preizkušnjah, ki so vstopile v moj svet, pojavljajo vse bolj sončni trenutki. Ljudje, ki v zahvalo ali kar tako, podarijo knjigo, te objamejo, pošiljajo pozitivne misli in molitve, ponudijo konkretno in hitro pomoč...
Morda prej neopazni, samoumevni ali nepoznani. Pa vendarle zlati.

Nič posebnega se ne dogaja. Zdravje pride in gre. Precej smo zanj odgovorni sami. In če se, ob vsem najboljšem, vendarle zalomi, poiščimo, kaj je tisto, kar nam škoduje. Je to premalo spanja, preveč stresa ali hrane, premalo gibanja...Potem nam ostane le še, da se vzamemo v roke in uredimo stvari, da bodo stekle v naše dobro.

Vsak po svoje. Pomembno je, da se ob tem ves čas zavedamo, da nam nihče ne bo pomagal, če si ne bomo sami in, da smo v resnici prepuščeni sebi in volji narave.

Družina, prijatelji in ustvarjalne ideje pa so -  kot vedno delujoč generator :))

Tudi malenkosti, kot je na novo oblečen obešalnik, posvetlijo in zaposlijo misli.

Zašite ali z vročim lepilom prilepljene, premajhne dokolenkice in malce barve. Reciklaža :))

Predelan kos starega oblačila,

 ki z malce domišljije postane čisto drugačen.

 Tudi preproste, majhne kvačkane rožice so lahko razlog za dobro voljo.

majhne kvačkane rožice

Najpomembnejše je, da vsak dan zasejemo čimveč ljubezni in dobre voje. Da bo žetev obilna, ko jo bomo potrebovali :))
Lp,Keltika