Blitvin zvitek

Čeprav so moji obroki že nekaj dni, razni sadno zelenjavni sokovi, je familijo treba nahranit. Kar je bilo čez zimo zelje, je zdaj blitva. Orjaški listi se šopirijo na njivi in logično je na jedilniku vsaj enkrat tedensko, vedno v novih variantah.

 Blitvin zvitek ali polžek in solata, je zelo preprosto narejeno, pa tako okusno kosilo, da ne veš, ali bi se napokal do nezavesti, ali bi si vseeno prihranil kak kos za večerjo. Tudi hladen je namreč prava eksplozija dobrega okusa :)

Količine zadostujejo za res velik zvitek, ki napolni ves pekač za klasično pečico in dobro nahrani dva odrasla in dva otroka, pa morda ostane še za malico.
Najprej naredimo testo:

• 500 g pirine moke
• 150 g raztopljenega masla
• 2,5 dcl tople vode ( količina vode je vedno odvisna od vrste in starosti moke)
• 3 poravnane čajne žličke soli
• 1 čajno žličko zdrobljenega kvasa
• ugnetemo v mehko testo, pokrijemo in pustimo počivati toliko časa, da napravimo nadev

Za nadev:

• 1,5 kg blitve blanširamo v slani vodi, dobro odcedimo in sesekljamo
• na maslu nežno posteklenimo 3 čebule
• dodamo 5 strokov česna, po minuti, ko česen zadiši, dodamo 
• sesekljano blitvo in dve minuti dušimo.
• Odstavimo z ognja, ohladimo in nato vmešamo še
• 4 ali 5 velikih žlic skute
• solimo po okusu

Testo z rokami oblikujemo v dolg svaljek, ki ga razvaljamo v 20 cm širok in 100 cm dolg trak.
Po sredini testa naložimo nadev. Prekrijemo s testom, z leve in desne.

Zvijemo v polžka. Pod prt, na katerem leži naš zvitek potisnemo desko, na zvitek pa položimo pekač s peki papirjem. Trdno primemo in z lahkoto obrnemo.

Tako smo elegantno spravili zvitek v pekač, da ima ta-lepo stran zgoraj. Lahko ga premažemo z jajcem, vendar je naš Tamlajši še vedno pikast po njih, zato jih v večini receptov izpuščam. Zvitek sem premazala z maslom.

Položimo v ogreto pečico na 180°C in pečemo 40 minut. Vmes odpremo pečico in prelijemo zvitek s sokom, ki se izceja iz njega.

Pa je rekla Najmlajša -  ne bom tega jedla. In je nekaj časa vztrajala samo pri solati. Ampak blitvin zvitek tako mamljivo diši, da je kmalu vse in še...končalo v trebuščku.

Včasih so stvari res videti čudno, neokusno, nenavadno, dokler jih pobliže ne spoznamo. Pa ne le stvari. Pomislim, kolikokrat so se mi na prvi pogled zdeli čudni ravno tisti ljudje, s katerimi sem se kasneje najbolj ujela.

In pomislim, koliko vode mora včasih preteči, preden ugotovim, da se zadeve najbolje izpeljejo, kadar preudarno sledim svojemu notranjemu glasu.

Koliko ovinkov pravzaprav obidem, če od vsega začetka verjamem sebi.

In koliko smeha in veselja več dobim, če nekomplicirajoče uživam v preprostih neumnostih.

Vse lepo :)
Lp,Keltika