Mala kvačkana torba

L.Tolstoj je napisal zgodbo Trije puščavniki, internet pravi, da je bila že davnega l.1889 objavljena v časniku Slovenec, meni je prišla pred oči v kratki obliki, kot jo je povedal Jogananda v svoji Avtobiografiji jogija.

' Na nekem otoku so živeli trije stari puščavniki. Bili so tako preprosti, da je bila njihova edina molitev: Mi smo trije; Ti si Tri - usmili se nas!  Med to preprosto molitvijo so se dogajali veliki čudeži.
Govorice o treh puščavnikih in njihovi nedopustni molitvi so prišle na uho lokalnemu škofu, ki se je odločil, da jih bo obiskal in jim razložil, da so njihove prošnje premalo dostojanstvene in jih bo naučil običajnih molitev. Nato jih je škof zapustil. Čez nekaj časa je opazil, da ladji sledi bleščeča luč. Ko se je približala, je spoznal tri puščavnike, ki so se držali za roke in so v želji, da bi dohiteli ladjo, tekli po valovih. 'Pozabili smo molitev, ki ste nas jo naučili', so zavpili, ko so prišli do škofa, 'in pohiteli smo, da bi vas prosili, če bi jo ponovili.'
V globokem spoštovanju je škof zmajal z glavo. 'Dragi moji', je ponižno odgovoril, 'nadaljujte s svojimi starimi molitvami.'

Lahko sploh kaj dodam, ko pa je Tolstoj tako preprosto zapisal?

Moja tokratna 'molitev' je bila kvačkanje. Ni delovalo ravno v smeri čudeža, nič pretresljivo dobrega se ni zgodilo, ampak mogoče pa ni to namen.

Mogoče je čisto dovolj mir v srcu.

In to, da smo še.
Tu in tam obsijani s soncem.
Ravno ravno toliko, da dozoreva jesen.

Da se nam malo posušijo krila :))

In, da prehitimo polže pri jagodah.

Tako preprosto je to.
Lp,Keltika