Zloženka z zeljem in rdečo papriko

Eno preprosto vsakdanje kosilo.

 
Že res, da rdeča paprika ni prav nič sezonska, ampak tejle, Hoferjevi, iz Maroka, se enostavno ne moremo upreti. Tako okusna je, kot bi bila domača.

Pred uporabo jo pošteno poškropimo z našim antipesticidom, pustimo kakšnih pet, deset minut in dobro operemo.

Naš antipesticid, je mešanica belega kisa in vode v razmerju 1:1, z dodatkom sode bikarbone.

Jaz dam sicer malo več kisa, sode pa na 1l mešanice, dve zvrhani mali žlički. Ob tem dobim prav prijeten vulkan, zaradi reakcije kisa in sode. Najbolje je, da najprej zmešamo vodo in sodo, potem počasi dodamo kis, penečemu izbruhu pa se tudi tako ne izognemo. Mešanica naj bi odlično izpirala ostanke pesticidov s površine sadja in zelenjave. Poleg tega dobro očisti in razkuži ne le hrane, tudi kot čistilo je super.

Z enim pogledom, ki nič ne stane, se splača tudi preveriti številko na dnu plastenke. Številke označujejo vrsto plastične mase. Če je v trikotniku številka 2, 4 ali 5, če je plastika označena z okrajšavami HDP, HDPE, LDPE ali PP gre za plastišne mase, ki ne izpuščajo kemikalij v vodo. To bi se sploh veljalo spomniti, ko kupujemo plastične posode.

Kljub temu, da se skušam izogniti kupljeni zelenjavi, pa je zima vseeno dolga in kakšno kosilo včasih ni zgolj iz sezonske zelenjave.

Za zloženko sem uporabila

• 1,5 kg krompirja, ki sem ga olupila in celega, na pol skuhala, potem pa narezala na lističe,
• pol kg belega zelja, ki sem ga dušila s čebulo na olivnem olju, dodala malce paradižnikove omake in /ali vode
• 3 rdeče paprike, tiste iz Maroka, pošteno oprane s kiskotom
• žlico gorčice, celo glavo sesekljanih strokov česna in toliko olivnega olja, da se lepo gladko razmeša
• papriko sem natrla z mešanico česna, olja in gorčice ter
• vse skupaj kot strešnike zložila v pekač
• krompir,  zelje, paprika z gorčico...
• ljubitelji sira si povrhu lahko posujejo zloženko s sirom

Ali pa tako, kot midve z Najmlajšo, ostanejo pri veganski varianti.  Pečemo v pečici na 180°, da se lepo zapeče. Ob skledi motovilca, temu kosilu prav nič ne manjka :)

Ker je včeraj deževal sneg

in je v hiši tako prijazno

je seveda nastal tudi kup voščilnic :)
Danes objavljam prvo.

Ker me v zadnjem času marsikaj spomni na to, da smo ljudje skupaj močnejši in da nič, ampak res nič ne more nadomestiti toplega objema. Če pa je ta povsem nepričakovan, navsezgodaj zjutraj, v kompletu s šopkom prvih mačic, pa sploh :))

Z veseljem prijavljam na izziv:
* simonsaystampblog : Anything goes

Sonček sije,
srečno :)
Lp; Keltika

Srček v okvirčku

Pravzaprav smo vsi v okvirčku, pa če še tako mislimo, da nismo. Ko sem bila najstnica so mi šli lasje pokonci, če mi je kdo dejal, da smo vsi v nekih okvirjih. Da to ne drži, da jaz nikoli ne bom uokvirjena...
Ampak z leti dozori spoznanje, da si svoboden šele takrat, ko nehaš razmišljati in modrovati o tem.
Da imajo okvirji tisoč oblik in izrazov.
Da je največji okvir lastna glava.

Da si moramo priznati, da smo točno tam, kamor pašemo.
Da dosežemo točno do tja, do kamor si upamo.

In ko se iz naših sprehodov vedno in dosledno vrnemo blatni kot pujski, ker otroci nikakor nočejo korakati po potki mojih okvirjev, ker splezajo po vsakem bregu in lazijo v vsak prepad,

ko opazim grbaste vrbe, obrezane in žalostne, kako se jih nikakor ne da ukrotiti in toliko bolj štrlijo iz okolice, kolikor bolj jih skušaš stlačiti vanjo,

ko vidim zajčka in psičko, kako se ne menita za stereotipe, ampak se veselo podita drug za drugim, iz dneva v dan...

Si mislim, kako dobro je, da so okvirji. V njih se počutimo varno. In domače.
In ko jih naše neugnano srce vedno znova preskakuje, ruši in gradi nove, v nas poraja neomajni občutek svobode.

Z veseljem prijavljam voščilnico na izziv:
* Simon Wednesday Challenge - Have a hart

 Lp,Keltika

Na obisku

Ljubitelji Bosanskih planinskih konjev smo se spet dobili. Tudi tokrat na najlepšem koščku domovine. Sicer se vedno dobimo drugje, ampak povsod kamor pridem je najlepše :)) Toliko skromnih, očem neopaznih biserov, skriva Slovenija.

Toliko priložnosti in pozabljenih možnosti.

In toliko srčnih in dobrih ljudi, ki nesebično razdajajo svojo ljubezen in znanje.

Tokrat smo se dobili pri Zvonetu, enemu od srčike Družinskega gledališča Kolenc. Polni otroškega navdušenja nad življenjem, so tudi nas nahranili s svojo energijo.

Kot bi prišli v pravljico.

Gozdno zeleno in mehko,

 
pravljico posuto s prvimi zimskimi cvetlicami,

prijaznimi živalmi,

 ki vajene ljubeče roke, otrok in sodelovanja v pastirskih igrah, zaupajo in sledijo povsod.

Včasih se čas res ustavi.

Pa ne samo zaradi stvari, okolice in miru, ki veje iz njih.

Predvsem zaradi ljudi, ki imajo v sebi neznanske globine preproste ljubezni in znanja.
Kot naša tokratna gostitelja.
Ena sama pozitivna naravnanost in vera v dobro.

Ob vsej lepoti narave in živali so vendarle ljudje tisti, ki me vedno znova prepričajo, da je onstran teme, čudovita svetloba :)

Lp,Keltika

Pečena jabolka

Tista sladka, ki dišijo po cimetu in orehih.
Čeprav zunaj ne diši po zimi, je vonj po štrudlu ali pečenih jabolkih čisto zimski.
Včasih se čudim sama sebi, kako trdno se držijo nekateri vonji, barve, zvoki, določenih predstav.
Pa sploh niso nujno povezani s spomini.
Ampak ob pečenih jabolkih se spomnim tistih rdečih jabolk, ki jih je nekoč prodajal lokalni slaščičar, priseljen iz daljnega, drugega konca bivše republike. Jabolka, prelita s sladkorjem, so se gladko, rdeče svetila v izložbi. In spomnim se zasnežene zime in prijateljice. In najinega veselega smeha.

Pa se pocartam s pečenimi jabolki.

Kar naj rosi megla in dež, dokler si lahko privoščim

• 4 jabolka
• 10 dag mletih orehov
• 4 velike žlice smetane iz kokosovega mleka
• malce medu ali rjavega trsnega sladkorja 
• in cimet

ter izdolbljena jabolka nadevam s temi dobrotami, je življenje prijazno z mano. :)
In dokler lahko izbiram in naredim en veganski nadev, drugega pa namesto kokosove smetane zamešam s kislo smetano, sem pravi srečko.

Marsikaj se dogaja te dni. Utrjene poti prehajajo v neizhojene, sveže stezice, kjer je za vsakim ovinkom nekaj novega.
Je že tako, če si nečesa želiš, pa te udobje drži prikovanega na mestu, bo življenje slej ko prej poskrbelo za drastičen preobrat.
Potem lahko dano priložnost izkoristiš ali pa se pokriješ čez glavo in čakaš.

Ker ni važno, da je aprilska zima
in, da je zemlja blatna
in se konji veselo umažejo takoj, ko jih skrtačiš
in se tamalim otrokom nikakor ne da v posteljo
in se tavečji ne oglašajo na telefon
in je v familji ena služba manj...
Važno je, ohraniti radteimam

in ostati pogumen in vztrajen.
In si kdaj pa kdaj vzeti čas za prijatelje :)

Vsaj za voščilnico..

Ki jo prijavljam na izziv:
* Less is More ; Week 207 Theme - Friends
* Uniko studio; Challenge#17 - Love and friendship 
* CASology; Week 130:Friend

in srčno naprej :)

Lp, Keltika 

Princeske in vitezi

Za nami je zanimiv vikend. Tako na gosto posejan z dogajanjem, kot bi se čas upočasnil. Nikamor se ni mudilo. Največ časa smo se kar igrali :)
Ste že slišali za LARP? Kratica izhaja iz angleščine in pomeni življensko igranje fantazijskih vlog. Na srečanjih Larpa lahko vidite odrasle ljudi, ki oblečeni v vilince, grdine, škrate, viteze in princese...pohajkujejo naokrog, se bojujejo s penastimi meči in sulicami in so nasploh precej drugačni.

V Sloveniji naj bi vloge izvirale predvsem iz naše mitologije, v komunikaciji se ne sme uporabljati angleških besed in tujk ali sodobne tehnologije...
Otroci seveda zadeve izpeljejo po svoje in jih prilagodijo sebi.
Gre za igro. Spoštljivo, domišljisko, zabavno. In Tamlajši ima sošolca, ki mu je to všeč. Kateremu fantu, pa ne bi bilo! Meči, kostumi, domišljija.  Tako so se fantje dobili pri nas, izdelovali penaste meče, kartonaste ščite...

in niti dež jih ni zmotil.

Princeske in vile pa se tokrat nismo bojevale. Malo smo razmišljale o vilinskih kostumih in frizurah

in ustvarjale.
Slikanje na steklo je super in DohVinci pištolica s plastelinasto maso je  trenutno hit. Čisto vse si lahko okrasiš z malimi pisanimi vzorčki.

Najmlajša ustvarja

V tem duhu sta nastali tudi voščilnici. Princeskasto bleščeče.
Najmlajša je naredila Tildo,

Najmlajša ustvarja

Meni pa je Zvonka poslala odtis punčke Heidi, ki mi je strašno všeč. To so moji prvi pobarvani odtisi in imam občutek, da tole ne bo moje najljubše opravilo :)) Nikakor ni izgledalo tako, kot bi želela :) Pri nas je kar nekaj ustvarjalk, katerih spretnost čarovnij čopiča iskreno občudujem. Kapo dol, to pa je umetnost drage moje!
Sicer pa sva se z Najmlajšo igrali predvsem s Tininimi šabloncami in štampiljkami. Tako sva ozadje naredili z majhno mašnico iz seta Topel dom, sneg s strukturno pasto, bleščicami in Tinino šablono, tudi mašnica in misel je iz Najlepšega para.
Zato obe prijavljam v:
* januarsko galerijo Najlepšega para
ter na
* Scrapping4fun Challenge #33 - Happy Birthday

In kamorkoli vas zanese življenje, ne pozabite, največ koristi zase in za druge naredimo, ko smo dobre volje, ko se igramo. Naj nas teden ne zategne preveč v spone vsakdanje rutine.
Srečno :)
Lp,Keltika