Spomini

Eden izmed verzov, davno nekoč prebran v 'bogvekateri' spominski knjigi, je za vse življenje ostal nekje v mislih
 - Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.

In drobni delčki lepih trenutkov, ki jih skušam opredmetiti
me spominjajo na vse kar je minilo.
Dolgo in nedavno nazaj.

Na neverjetne otroške domislice.
Na neko čisto neuporabno razbijanje starih strešnikov;
zato, da sta zraven,
da ni dolgčas;

ki se je razvilo v lične male hiške.

Drobni delčki čisto sveže preteklosti
me ustavijo,
kot kapljico

me držijo pokonci,

in me hranijio.

Ker, če ne bi bilo spominov,
bi bila sedanjost nepomembna.

Spomini rodijo neustrašnost
in previdnost

da upam iti blizu
ravno ravno prav :)

Sršen pri kosilu

Pripeljejo v naše življenje nova poznanstva,

Počitniške aktivnosti

in gradijo nova znanja.

Narejeni tako, da boleči vse manj bolijo in  so lepi vse lepši.
Kot klop na kateri posedimo, kadar smo utrujeni

in seme, ki ga sejemo za jutri.

Setev ajde

Srečno, dragi moji.
Lp, Keltika