torek, 30. julij 2013

Te dni

se mi podijo po glavi številne misli. Sprašujem se, kje je tista tanka meja, ki loči moj smisel od smisla drugih, kakšen je pravi način, da bodo izpolnjena tako moja, kot tudi pričakovanja drugih. Življenje me je že naučilo, da niso krivi ljudje, ki ne izpolnijo mojih pričakovanj, pač pa jaz, ker imam napačna pričakovanja.  Je sodelovanje pravo le takrat, kadar ga merim iz mojega zornega kota?  Mar sem podlegla tekmovalnosti in ne vidim več, kaj je sodelovanje? Tako smo si različni...

Laški fižol, naša stara slovenska sorta s čudovitim cvetjem, je splezal na jablano. Njej pa prija njegova vitica, na katero lahko nasloni vejico, ki postaja pretanka za debeleče jabolko. Skupno pot imata. Proti soncu. Iste cilje. Ne povesiti vej, dozoreti, živeti... Pa tako sta si različna.

laški fižol

Najboljša so te dni jutra. Ki se začnejo s korenčkovim sokom in nadaljujejo z lubeničnim zajtrkom. Osvežilna, brez težkih misli.


Na travniku, ob tahudi vročini, ko se ne da nikomur govoriti in se prebudijo vse muhe in skrite tečnobe, se mi zdi, da bi moglo biti vse skrojeno po moji meri.


Potem se spomnim na jablano in fižol. Ostala sta takšna kot sta bila, nihče ju ni spreminjal. Samo pot si delita. Trenutek sodelovanja. In potem zgradimo kopico velikanko. In še eno. In še jih bomo.


Ohladimo si infra vroče glave. In se pocartamo s presno čokoladno zmrzlino (dve zmrznjeni, ena nezmrznjena banana, presni kakav in vanilija v prahu, čisto ob koncu miksanja pa še pest zmrznjenih malin).



Te dni sem spet ugotavljala, da lahko iste karte v različnih rokah prinašajo povsem drugačen izzid :)


Da ima vsak svojo resnico in, da je spoštovanje pogoj za sodelovanje. Nič novega, samo tisočkrat znova pozabljeno :)
S spoštovanjem,
Lp,Keltika

11 komentarjev:

  1. Zelo lepo napisano. Pa tudi fotke govorijo svojo zgodbo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo lepo si to napisala in tale fizol in jablana sta resnicni pokazatelj, kako lahko dve tako razlicni stvari vseeno najdeta del skupne poti in si na njej pomagata. Ko bi le lahko tako preprosto videli stvari tudi v nasem zivljenju. Res je, popolnoma prav imas, da neuresnicena pricakovanja niso problem drugih ampak nas. Ampak vedno je lazje prenesti na drugega kot pa se soociti sam s seboj.

    OdgovoriIzbriši
  3. VAU! Včasih je težko priznati (spoznati?), da je poti več in da so vse pravilne. Jablana in fižol sta super prispodoba. Hvala :-)

    OdgovoriIzbriši
  4. Keltika, ta tvoj post mi je izredno všeč. Res ... nič novega, vendar vedno znova pozabljeno, kot si napisala sama.
    Čudovita asociacija z jablano in fižolom.Tako različna vendar uspeta rasti drug ob drugem.
    Tvoja presno čokoladna zmrzlina je res njammmi.
    Objem, Ljuba

    OdgovoriIzbriši
  5. Vau, super napisano in odlične fotke zraven!

    OdgovoriIzbriši
  6. Večna vprašanja, potovanja vase in nazaj
    že s tem postom si si odgovorila nanje
    hvala, da sem tudi jaz s tvojim postom ponovno šla na to potovanje vase
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  7. Lepa asociacija in hvala, da si me spomnila, da imam tudi jaz včasih napačna pričakovanja.

    OdgovoriIzbriši
  8. Prelepe slike,naročito veselo brćkanje vode u bazenu...osvežila me ta slika.I ta hladna poslastica primamljivo izgleda;)

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala za čudovite utrinke in fotografije...
    To me spomni, da so nekje še normalni in zdravi ljudje.
    Življenje je resnično zelo pestro in ljudje neskončno različni...v tem je pravzaprav velik izziv našega bivanja.
    Sprejemam in dopuščam to različnost, če ne posega v moje osebno ozemlje...
    Uživajte še naprej!

    Božislava

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)