Pasulj

Na pasulj imam kar precej lepih spominov. Na takega, iz velikega kotla na šolskem igrišču, pa tistega, ki ga je skuhal oče, na gledališko igro in druženje s prijatelji...Tako preprosta jed, pa toliko različnih spominov naniza.

Najbrž zato, ker je pasulj v mojem življenju vedno povezan z druženjem. Takšnim preprostim.

Tudi to pot je bilo tako. Dan je bil ravno prav hladen, da je pasal tako ogenj, kot pasulj in dobra družba.

Ker nas je bilo jedcev veliko, sem za moj vege pasulj potrebovala:

• 1,5 kg fižola
• 1 kg čebule
• 1/2 zeljne glave
• 1 papriko babura
• 3 korenčke
• 4 glave česna
• 1 korenino peteršilja
• 0,5 dcl paradižnikove mezge
• žlico mlete sladke paprike

•  Fižol namočimo čez noč, zjutraj vodo odlijemo in damo kuhat v svežo vodo . Ko zavre, vodo zopet odlijemo, nalijemo svežo (na takšen način, naj bi fižol manj napenjal), solimo in dodamo skoraj vso nasekljano čebulo in peteršiljevo korenino ( dve čebuli damo na stran). Kuhamo toliko časa, da je fižol dobro mehak.
• Posebej na olivnem olju dušimo narezan korenček, papriko baburo, zelje, čebulo in česen. Ob koncu dušenja potresemo s sladko papriko in dodamo paradižnikovo omako. Ko je fižol kuhan, dodamo dušeno zelenjavo in  kuhamo dokler se ne razvije pravi okus :)
• Če se fižol lepo razkuha, ni potrebno dodajat prežganja, no pri meni je bilo tokrat drugače, fižol ni bil najbolj primeren in brez prežganja bi bilo preveč redko. Tako sem po dolgem času naredila prežganje s pirino moko, čebulico in česnom, zalila in vlila v kotel.

Dobre 4 ure je počasi vrelo vse skupaj nad ognjem, dokler se nismo zbrali in, da bi bil okus bližji tistim, ki so vajeni pasulja z mesom, sem v kotel dala še en cel dimljen tofu, ki sem ga dobila pri najboljšem sosedu :)

Simpl, kot pasulj,  radi rečemo pri nas.

Pa je čisto v redu, takole preprosto. S koški in grabljami,

s preprostimi potočnimi kamni,  ki postanejo čarobni, z malce servetne tehnike in bleščic...,
z majhnimi krogci, ki letijo po zraku in nosijo smeh in zabavno tekmovalnost

in s plezanjem po blatni gozdni zemlji, med kresničevjem

ki je te dni iz preproste, neopazne rastline postalo najlepša roža v gozdu

navadno kresničevje

Saj življenje niti ni preveč komplicirano, če ne kompliciramo preveč :)
Meni je ob koncu leta uspelo, za tri moje službene otroke, ki odhajajo, narediti tri preproste albumčke, za fotografije in posvetila.

Fotografirala sem jih tik pred oddajo, notranjost je že urejena s posvetili in fotografijami, zato sem poslikala samo prvo stran, pa še to bolj na hitro :)
Nisem dosti komplicirala. Malce, akrilov, servetkov, ki dajejo teksturo se na slikah sploh ne vidi, malce embosiranja in veselega packanja.

Simpl, kot pasulj. Malo fižola in čebule, pa toliko veselja :))

Srečno,
Lp, Keltika