sreda, 27. julij 2016

Hišica na drevesu

Pozdravljeni :))) Še smo tu, v našem zelenju. Čakamo, da se bramorji in voluharji naveličajo naše zelenjave, še se igramo in ustvarjamo. Ker imamo na 'fejsbukselnu' svojo stran, vso energijo, kar je uspem nameniti računalniku, vložim tja. In tako blog ostaja brez objave.
Vsak dan pridem sem. Pogledam, če je vse tako, kot mora biti in šibam dalje, na fejsbuk.
Vidim, da se strani bloga ves čas berejo, da živi, kljub temu, da si ne vzamem časa zanj.
Vidim, da tisto, kar zaseješ z ljubeznijo, vzklije in rase, tudi brez vmešavanja.

Še najbolj to velja za ustvarjalnost.


Res z ljubeznijo se lotim vsakega projekta in sem vse bolj zadovoljna s tem, kar nastane.
Včasih se kar čudim, tole sem naredila? Kot bi me vodila nevidna roka...


Ta škatlica presenečenja je že nastala tako. Z veliko veselja, v trenutku sem vedela, kaj bi rada, potem pa kar delam, brez načrta in rešitve se razvijajo in nadgrajujejo sproti.


Tudi z našo malo kmetijo je podobno. Preprosto radi imamo ta kos zemlje. In otroke, ki pridejo k nam. Z ljubeznijo in odgovornostjo skušamo prebuditi stik z naravo v njih. In letos so nas obiski kar zasuli...Majhni, veliki, še večji...  prihajajo in se imamo lepo.


Narava vedno vrača, kar ji daješ. Ne nujno isti hip in na istem kosu, ampak vrača zagotovo.


Čeprav so miške ali voluharji pojedli skoraj 100 prekel fižola in bramorji spodjedli koreninice kapusnic, da imamo sedaj bonsai zelje :))..., se ljubezen vrača drugje. Čutim jo v milem vetru, v dežju, ki očisti zrak, vidim v barvi zlata, ki zažari na polju ovsa..


Letos je naš oves čudovit. Lani smo ga poželi prepozno, pa se je usul in letos zrasel ko mu je najbolj pasalo. Ter nas obdaril z debelimi, zdravimi klasi.


Čeprav me včasih prime, da sedem in sklonim glavo, ko vidim, koliko truda vložimo v zemljo, ki ne zna vračati tako, kot bi želeli mi. Veseli so bramorji, vesele miške in voluharji, pa ptiči, ki zobajo češnje...Narava ni fer, ni mila in poštena...
Narava pač je. Poskrbi za vse, vloženo ljubezen razsuje na različne dele in različnim vrstam prebivalcev.
Je kot papirnata torta.

Moja prva papirnata torta

Nikoli ne veš kaj prinaša naslednji košček, ampak zagotovo ni prazen.
Naj bodo košči, ki jih odpiramo napolnjeni s čemerkoli, življenje me je naučilo, da se da vse porabiti tako, da smo na koncu dneva lahko hvaležni zanj.
Srečno :)
Lp, Keltika

24 komentarjev:

  1. Imam kar solzne oči, tako lepo si tole napisala ... In pospremljeno s prečudovitimi fotografijami, iz katerih sije ljubezen, tako iz pridelka in narave kot tudi iz prekrasnih izdelkov.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ah, krasno je... pri vas in z vami:)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ooo, sem ravno danes spet mislila nate in če ti vseeno napišem pod zadnjo objavo, če ste še živi. :) Lepo, da si nazaj, hiška je čudovita.

    OdgovoriIzbriši
  4. Vesela sem,da si spet tu. Kako se imenuje te na fb?

    OdgovoriIzbriši
  5. Lepo te je brati! Pogrešala sem tvoje objave! Pravljična, čudovita hiška!

    OdgovoriIzbriši
  6. Vedno znova in znova me očaraš z besedami in fotografijami.
    Občudujem ljudi, ki znajo z besedami in res imaš dar.
    In občudujem tvojo hiško na drevesu - prekrasna je!
    Uživajte tam na kmetiji pod hrastom, Jana <3

    OdgovoriIzbriši
  7. Sem vesela, da si se tudi tukaj oglasila po dolgem času. Ta mini hiška je tako čudovita, jaz bi se kar vselila za nekaj časa v njo. Živeti z naravo zagotovo ni lahko, če pa najdeš ravnovesje, pa je lahko to sožitje čudovito. Vi ste na odlični poti in razumete, kako vse skupaj deluje in ste zato tudi nagrajeni. Uživajte v počitnicah in naj vas obišče čim več otrok.

    OdgovoriIzbriši
  8. Ojoj Mateja, ne morem reči, da sem te pogrešala na blogu, ker tudi sama sebe zelo pogrešam na teh straneh in komaj čakam september, da bom vse počasi pregledala in prečvekala po dolgem in počez. Ampak mimo te objave ne morem, pa čeprav imam samo par minut časa. Hiška je fantastična in neglede na to, kakšna nevidna roka te je vodila skozi ta projekt...očitno ni bila samo nevidna ampak tudi zelo sposobna. Pravljično, tako kot je tvoje poslanstvo na tej kmetiji...kdor zna delati in ceniti vse, kar je narejeno z rokami ve, da mora biti pripravljen na vse. Za vsako hudo stvarjo pride ponavadi dobra in dobro se vedno vrača z dobrim...mogoče ne takoj, enkrat pa sigurno, samo veliko potrpljenja je potrebno v teh časih. Mati narava pa....hja, že ve kaj dela. Lepo bodi, naj ti sije sonce in pada dež...oboje potrebujemo.

    OdgovoriIzbriši
  9. O kako čudovito hišico si naredila! Res lepo izdelana z vsemi detajli vred! Da o celotni objavi ne govorim- lepo in ganljivo napisano.

    OdgovoriIzbriši
  10. Samo, da ste uredu. Poleti je za računalnik itak škoda časa. Čeprav je ta teden tako jesensko zunaj.

    OdgovoriIzbriši
  11. Mateja, vesela sem, da si se javila. Tvoja škatlica s hiško je prečudovita, nekaj posebnega in "peka" čokoladne torte ti je odlično uspela.(Se spomniš ko si me spraševala kje sem dobila tako čokoladni papir - očitno ga je tudi tebi uspelo dobiti, ha ha- čokoladno slastna izgleda) Kako lepo je brati tvojo hvaležnost naravi in sožitje tudi s tistimi, ki ti jemljejo. Čudovit oves ste pridelali, naj vam narava v veliki meri vrača vašo ljubezen. Pozdravček k vam. Zvonka

    OdgovoriIzbriši
  12. Krasen zapis,prelepe fotografije:)

    OdgovoriIzbriši
  13. Moram priznati, da sem kar malo pogrešala tvoje objave. Vaša mala kmetija je čudovita, kljub bramorjem in voluharjem in ptičem... Tudi sama imam veliko takšnih gostov, ...dolgočasno pa ni nikoli.
    Pozdravček, Margi.

    OdgovoriIzbriši
  14. Pravljična hiška, slastna (češrav papirnata) torta in tako lep zapis o dogajanju na vaši mali kmetiji. Res lepo za oči in tudi dušo. Čeprav te spremljam tudi na FB, so mi objave tukaj ljubše.

    OdgovoriIzbriši
  15. Res čudovita hiška in torta, oboje občudovala že na FB.. Pa tudi ostalo spremljam, kjerkoli se že pojaviš. Uživajte naprej.

    OdgovoriIzbriši
  16. ojoj kolk sem te ze pogresala:)) kolk ste pa pridni:))
    tko cortik je tale hiska hihi v glavnem ja vse po vrsti super .....
    hvaleznost lepa cednost:))

    OdgovoriIzbriši
  17. Joj kako si pa to škatlico lepo izdelala....res čarobno.

    OdgovoriIzbriši
  18. Čudovita hiška. Vaše dogodivščine spremljam na FB. Si prava inspiracija. V vsaki stvari uspeš najti nekaj pozitivnega in res je skrajni čas, da se oglasimo v ta vaš skrit raj. Moram spet pocukat DUši.

    OdgovoriIzbriši
  19. Tale hišica je pa naravnost čudovita. Vsaka melenkost je na svojem mestu in človek bi si kar želel, da bi imel kaj takega na svojem vrtu ali v gozdu. Res krasen izdelek in vidi se, da je bil narejen iz srca.

    OdgovoriIzbriši
  20. Skoraj bi mi ušla ta objava :) Lepo, ker si se oglasila te pustila te besede in fotografije.
    Škatlica je čudovita. Kakšno mini, mini hiško si uspela ustvariti!
    Ja, narava je. Všeč mi je, ker jo sprejemaš tako kot jo.

    OdgovoriIzbriši
  21. Še ena, ki zamuja.
    Ne morem verjeti, kako si spravila v škatlico celo hiško :) in torta je tudi videti zelo slastna.
    Uživajte v poletju. Lp

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)