Koruza, kostanj...

Saj sem vedela, da še ne bo konec poletja :) Ta vikend je bil kljub nasprotni vremenski napovedi poletno vroč. In poletno poln preprostih majhnih doživetij.
Razveselil nas je kostanj, ki je letos zgodaj posul gozd z ježicami.

Ni še prav sladek, ampak je prvi in zato takoo dober :)

Maladva se trudita z bodicami, Tamlajši jih prinese domov, počaka dan ali dva in potem odpira zelene pikajoče zakladke. Greh bi bil, če bi jih pojedli kar tako, mimogrede. Si zaslužijo svoj trenutek :)

V družbi ostalih jesenskih darov.

Poletno jesenski drobižki, so tako sladki

in tako hitro preidejo iz petka v nedeljo, iz sonca v dež, da jih komaj dohajam.

Ampak čas je bil ta vikend radodaren z nami. Obiski prijateljev, pogovori, resni in manj resni, delo in igra, so si tovariško podajali trenutke.

Letos so nam ptiči pustili nekaj koruze, suše ni bilo in voda ji je prizanesla.

zdravilni koruzni laski

Lahko smo pobrali dragocene koruzne laske, mogočno zdravilo za urološke težave. Laski, tako nežni in bleščeči, zrasli brez kakršnihkoli škropiv, so, na hitro posušeni, poparjeni z vročo vodo, v skodelici čaja na dan, resnično neprecenljivi.

Kot kurjenje ognja,

druženje s prijatelji

in sladka pečena koruza.

Nič ne de, da mi je življenje že večkrat pokazalo, kako hitro se smeh lahko spremeni v jok, vedno znova me preseneti in vedno znova čutim.
In, ko se je sončni vikend, pod večer končal z nekaj šivi na roki pogumnega fantiča, sem se spraševala zakaj.
Morda zato, da vidimo, kako pogumni so lahko otroci in, da imajo prijatelje, ki jim ni vseeno.

In, čeprav nam v tistem hipu ni mogoče doumeti, kaj je lahko dobrega v težkih trenutkih,  tenkočutno opazovanje minevanja vendarle prinese odgovore.
Če smo jih le voljni sprejeti.

Kot se iz starega, grdega, zarjavelega 'vešpiskra' ( lonca za kuhanje/pranje perila) in pločevinaste banjice, ki je davno nazaj umila težke ure marsikaterega otroka in odraslega - da priklicati novo življenje.

Lp,Keltika