Dobro jutro sonček

 ga iščem zjutraj, tam zadaj za meglo.

Ne pokuka skozi oblake, sem pa zato v teh dneh srečala toliko sončnih, pozitivnih ljudi.
Na prvem mestu so itak otroci.

Mali in veliki, naporni in zahtevni, polni idej in veselja,  učitelji življenja.
Sadili smo sadna drevesa, pekli kruhke, streljali z lokom, ustvarjali iz papirja, jahali konja, luščili česen za saditev... Zemlja je bila mrzla in mokra in nekatere ročice so se je sprva bale dotakniti. Potem pa so premagale zavore, tapkale po zemlji, se je dotikale, delale, se umazale in uživale.

Kje je tista meja, ko prestopimo svoje otroštvo, ko se ne znamo več veseliti vsakdanjih majhnih dogodkov? Včasih sem mislila, da se to zgodi vsem, ko enkrat odrastejo. Danes se mi zdi, da to nima veze z leti in težkimi izkušnjami.

Ko pa dnevi odtekajo in misel že hoče slediti meglenemu pršenju, ko me hoče ujeti mirujoči vrtinec..., spet najdem sonce.
Tokrat čisto pravo, rumeno sonce, ki je pozdravilo ljubitelje Bosanskih planinskih konj, ki smo se zopet dobili in uživali znanje našega Borisa.

Na planoti, stran od naglice in hrupa.

Pomislim - kako lepa je naša domovina. Kako mirna in topla. In koliko prenapetih, praznih glav baranta z njo.

Kako daleč gre pogled, ki išče izgubljeni dom.

Kako največ topline in dobrote raste tam, kjer je bila najbolj poteptana.

In kako leta in izkušnje ne morejo ugasniti otroškega žara v očeh, če sprejmemo, da je to kar se nam zgodi, prav res edino kar se je zgodilo.
Najdemo veselje v tem, kar imamo in ne iščemo brezupno nečesa, kar bi morda lahko imeli.
Samo sprejemanje nam daje moč za spremembe.

Na včerajšnji dan, pred skoraj sto leti je srčni general tvegal za svojo domovino.
Nemogoče se je zavedati, kakšna sreča je, imeti domovino.
Nemogoče, dokler toliko energije izgubljamo v dokazovanju proti, namesto delovanju za.

In se spet odločimo za. Za preproste stvari, ki dajejo smisel.
Posadimo veliko njivo ptujskega česna.

Zato, da ne bo zemlja prazna čez zimo.
Zato, ker česen v sebi nosi esenco toplega, suhega, sončnega. Vzhodna medicina energijo česna opisuje kot toplo, s svojim delovanjem odpravlja vlago in krepi vitalno energijo, odpravlja občutke strahu, skrbi, jeze, pohlepa ali žalosti. Da o bakterijah sploh ne govorim :)

In, ko zakopljem roke med suhe, tople česnove stroke, me prime dobra volja. Na, koliko sonca imam v rokah :))
Lp,Keltika