četrtek, 03. december 2015

Trenutki

Tisti majhni moji trenutki, ko si rečem, pa kaj je z mano, da še nimam adventnega venčka in namiznega aranžmaja in lučk okrog hiše...Potopljena v večnost trenutka, mi uide predvidljivost koledarskega časa.

Še me  tople barve prepričujejo, da ni čas za počitek,


še okrog mene zori


in brsti.


In se dogaja življenje v nešteto zgodbah.


Da se vprašam, mar je res narava tista, ki mi ne pusti v zavetje zime ali morda strah, ki se, zasejan v eter, pripihne vame?
In kliče po življenju, po budnosti, po aktiviranju,


kot bi se z vsemi močmi branila pred spanjem, počitkom, lenobnostjo praznikov.
Predalčke adventnega koledarja itak odpiram vsak dan v letu


in vsebina se včasih popolnoma razlikuje od pričakovanega.


A ta hip mi izpod rok prihajajo barve


in novoletne voščilnice me komaj prepričajo v malce umirjenosti..


Moi me osvojila z barvo pistacije, Marinine prekrasne smrečice sem odtisnila najprej z eno, nato drugo distress blazinico, pobarvala z belo tempero in poudarila z bleščicami, postavila pred njih Tininega jelenčka in odtisnila še Marinin napis. Voščilnico lepim k
 Maveluju, na razstavo naših mojstrovin, morda jo še ujamem za rep :)
In pravzaprav se mi nikamor ne mudi. Ko pride moj advent, bom že vedela :)
Lp, Keltika

13 komentarjev:

  1. S tem zapisom si me pa 100 % kupila, ker je pri meni čisto tako kot pri tebi; še nič adventnega venčka, še nič namiznega okrasja in lučk, še praznične voščilnice ni nobene. Prav simpatično in všečno si zapisala, da se pravzaprav nikamor ne mudi. Ah, kot obliž na mojo vest, ker vidim, da nisem edina. Sicer so pa živalice nadvse cortig, ravno tako torba, da o jelenčki niti ne govorim. Moj je še lepo zapakiran v celofanu :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Nic ni narobe ce se ni vencka.... vcasih pac ne gre po tempu... no tale vikend pa bo:)) lepo si zreciklirala torbo in vse ostalo:)))
    cudovita oseba si:)))

    OdgovoriIzbriši
  3. Nič naj se ti ne mudi... Kar počasi v tvojem tempu in v miru.
    Ok, prva adventna svečka je res že bila prižgana - pa kdo pravi, da ne moremo prižgati 2 hkrati, če smo v zamudi ;)
    Sicer pa, ko sem bila majhna, je bila pri nas doma tradicija, da se smrekico postavi 24. decembra in ne tako zgodaj kot je v navadi danes. :)
    Zelo mi je všeč voščilnica z jelenčkom - super barve.

    OdgovoriIzbriši
  4. Lep sprehod skozi tvoje trenutke. Tako raznovrstni, tako tvoji.
    Krasna pisana torba in voščilnica, ki diši po zimskih radostih.

    OdgovoriIzbriši
  5. Jaz te čisto razumem, saj tudi mene letos kar ne zajame tisti pravi decembrski občutek, ko začutim metulje v trebuhu. Mislim, da je krivo res predvsem vreme, ki je za moj okus pretoplo in pa čas tako brzi, da enostavno ni možno tako hitro preklapljati med letnimi časi. Ti si kar vzemi svoj čas, medtem pa nadaljuj s svojim čudovitim ustvarjanjem.

    OdgovoriIzbriši
  6. S svojim čudovitim zapisom si nas vse malo potolažila. :-) Tudi moj notranji koledar letos teče precej drugače. Letni časi se mešajo med seboj in ni več tiste ločnice, kot je bila nekoč. Sicer imam adventni venček in že kar lep kupček voščilnic, ampak tistega pravega decemberskega vzdušja pa ne čutim.
    Navdušena sem nad tvojimi fotkami, še posebej pa nad torbo in ljubkim jelenčkom. Super barve si izbrala in ga lepo posadila pred smrečice.

    OdgovoriIzbriši
  7. Krasen potep
    v sliki in besedi
    v naših ustvarjalnicah pa v vsakem trenutku domujejo vsi letni časi
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  8. Le kako naj mislimo na jelko, božične in novoletne stvari, ko še vedno lahko hodijo ljudje v kratkih rokavih...tega pri nas do sedaj nismo poznali. Navajeni smo, da se vsi ti trenutki dogajajo v mrazu, snegu, plojdri....letos je kot na Floridi. Moja jelka je sicer okrašena od danes naprej, vendar tistega pravega filinga ne bo, če ne bo snega...žal.
    Mi je pa tvoj kuža tako všeč, prav prijazen zgleda...samo imena mu pa še ne vem. Se pa pri tebi res dogaja veliko stvari, tako da bo še za vse čas...kdaj??? takrat, ko bo tebi ustrezalo...pa še kako prav je tako. čao

    OdgovoriIzbriši
  9. Keltika, kako najdeš?! Lep in vsakdanji, a tako poseben zapis vsem znan. Zakaj bi?! Bomo že, a ne?! Mora privreti od znotraj.
    Uživajte v svojih dneh in sreči!

    OdgovoriIzbriši
  10. tako lepo pomirjajoč zapis in fotografije, krasna torba in voščilnica, te barve ji res pašejo.

    OdgovoriIzbriši
  11. Tudi jaz letos ne čutim pravega novoletnega veselja....imam občutek, da letos jesen kar traja in traja. Mogoče se mi pa izpolni dolgoletna želja, da bi novo leto doživela v kopalkah ;-)
    Prekrasne so tvoje misli, fotografije in izdelki. Posebno so me prevzeli luštkani filčki.

    OdgovoriIzbriši
  12. Sem vesela, da sem te okužila ;) Krasno si jo sestavila. In hvala za vse krasne fotke.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)