petek, 01. april 2016

Čemaževi žepki, voščilnice

Letos se mi zdi, kot da pomlad zamuja. Pride kakšen dan, zadiši po njej za trenutek in že jo odnese veter in dež. Obstala sem nekje vmes, med papirnatimi robčki, kapljicami za ušesa, zamašenimi nosovi, nepripravljenimi njivami, šolsko snovjo za nazaj, iskanjem idej za kosila, gorami perila za zlikat, reševanjem mačjih zastrupitev...Na vrtu ni nobene zelenjeve več, raste pa tudi še nič. Rešuje me gozd in čemaž. Na stoen način.
Eno od kosil je vključevalo zelenjavno juho in čemaževe žepke.


Iz pirine moke naredimo rahlo testo za kruh (moka, sol. sladkor, olivno olje, kvas) Testa ni potrebno vzhajati, oblikujemo svaljek in režemo koščke, ki jih razvaljamo na tanko - v krogce, te nadevamo s čemaževim nadevom in stisnemo z vilicami. Pečemo na 190°C, 25 minut.
Za nadev nasekljamo šop čemaža in ga vmešamo v paradižnikovo omako (iz steklenice). Solimo. Ne sme biti tekoče, prevladovati mora čemaž. Siroljubci si v žepek in povrhu lahko dodajo najljubši sir.



Žepki so preprosta, poceni in okusna rešitev kosila.

Takšne rešitve so mi všeč. Ne zahtevajo preveč časa, rezultat pa je super.
Ko malce analiziram pretekle dni, vidim, kako vse gladko steče, kadar je prisotna ideja in kako se vsa energija kopiči v lepljivo gmoto brezvoljnosti, kadar ideje ni.

Ideja, zamisel. Za mi sel. Sel za  - mi, za nas. Sel. Ki prinaša ZA.

Že res, da brez volje ni nič, ampak mene najbolj poruši, kadar nimam zamisli. Takrat obstanem v nekem vmesnem prostoru, ničesar ni, kar bi mi dalo krila in sprostilo energijo, ki me vse bolj lepi v mirovanje.
In edino, kar zares deluje kot akumulator, je narava. Gozd, travnik, preproste cvetlice...


Vse najlepše na dosegu roke.
Samo ven je treba stopiti.
Pa pridejo ideje, zamisli in volja :)


Zgornja voščilnica je delo in zamisel Najmlajše. Za babi. Narisano in pobarvano z akvarelnimi barvicami.
Ta z boxerjem pa je moja. Želja naročnice je bila - moški, 70 let, rad ima svojega psička boxerja.


Motiv sem natisnila in pobarvala, balončke poštempljala s Tininimi popisanimi baloni iz kompleta Nestrašnih pošasti in malce zložila papirčke.
Sončen vikend želim :)
Lp, Keltika

14 komentarjev:

  1. Ketika, vedno najdeš tisto nekaj, kar šteje... kar ima barvo, vonj, okus...
    Sončno pomlad želim.

    OdgovoriIzbriši
  2. Brez prave ideje tudi meni ne gredo stvari prav od rok. Je pa tudi meni zelo všeč, da vedno znaš poiskati nekaj pozitivnega sredi vsega kar se vam dogaja. Naj te narava še naprej napaja s svežo energijo in jaz vam pošiljam koš zdravilne enrgije. Vse dobro in le tako naprej z ustvajanjem. Krasna je tale tvoja voščilnica, kot tudi tista od vaše tanajmlajše :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Mmmm, žepki so prav gotovo zelo okusni, saj so že na pogled slastni. Hvala za namig in recept za pomladno kosilo.
    Obe voščilnici sta čudoviti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Pri tebi je vedno kaj lepega. Verjamem, da so žepki zelo dobri. Obe voščilnici sta pa tudi krasni. Lp

    OdgovoriIzbriši
  5. Kako v tvojih objavah vedno dobim tisto, kar potrebujem. kako mi je znana ta, da si nekje vmes, pa to, da ni ideje. Mimogrede, super si se poigrala z besedo zamisel. Prav prepisala sem si :). Pa najlepša hvala za recept . Gotovo bo ta vikend za kosilo. O voščilnicah pa sploh ne bom govorila. Krasni sta , obe. Prva tako čudovito otroška in živa, pa rožice v obliki napisa so super. Tvoja pa s čudovito pobarvanim motivom, super barvno kombinacijo in res lepo sestavljena. Prijeten in čim bolj miren vikend želim.

    OdgovoriIzbriši
  6. Krasni voščilnici.
    S čemaževimi žepki pa... meni so sveži listi premočni. Letos jih bom poskusila posušiti in jih uporabljati kot začimbo. Si že poskusila sušiti?
    Sicer pa nabiram popke cvetov. Te so pa odlični. Uporabljam sveže, pa tudi zamrznem jih in jih dodajam vsemu - omakam, pečenkam, juham...

    OdgovoriIzbriši
  7. Ja, tvoje objave so res nekaj posebnega. Vsekakor pa dajo misliti o tem in o onem. Žepki izgledajo slastni, voščilnici pa obe zares luštni, še posebno barvanje.

    OdgovoriIzbriši
  8. Oj, si te predstavljam, kako lebdiš v nekem medprostoru in nimaš energije vstopiti. Samo pogumno, ne se pustit nekim virusom in brezvolji, da te ustavljata.
    Ti žepki tako krasno zgledajo, ne vem, le jih ne grem zdaj delat, take lušte si mi naredila ;)
    Voščilnici sta super lušni. Pošiljam vam sonček, pri nas je posijal šele popoldan, ko je pregnal sivo kopreno.

    OdgovoriIzbriši
  9. Iz tvoje objave veje ena sama pozitivna energija kljub papirnatim robčkom in kapljicam in praznemu vrtu. :-) Vem, da ti ne bo zmanjkalo idej, saj jih črpaš iz narave. :-)
    Z Najmlajšo sta krasno in domiselno ustvarjali. :-) Tvoja voščilnica pa je pravi mušter kako sestaviti papirčke v vedno lepi rjavo modri kombinaciji. :-)

    OdgovoriIzbriši
  10. ulala tile zepki:))))) delujejo slastno:)
    voscilnice pa tko lepe:))) od rocno poslikane umetnije do mojstrsko izdelane :)) obe stablepi :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Mamljivo diši po čemažu (tudi mi ga že pridno nabiramo), narava nam res ponuja mnogo in še več, le videti je treba. Najmlajša je zelo ustvarjalna, tvoja voščilnica je pa enkratna. Lepo bodi.

    OdgovoriIzbriši
  12. Vedno znova presenetiš s kakšnim receptom in zanimivim spremnim tekstom v objavah. Jaz obožujem pomlad in mislim, da je pa zdaj res prišla. Trobentice, marjetice, vijolice, narcise, sadno drevje in zelena trava. Pa ptički in sonček. Tudi njiva pride na vrsto ob svojem času! Da ne pozabim, tudi voščilnici sta luštni in lepo pobarvani, vsaka po svoje. Všeč mi je, kako si tudi na otroke (očitno) prenesla svojo ustvarjalno žilico. Pozdravček z nasprotnega hriba.

    OdgovoriIzbriši
  13. Nad tvojimi žepki sem se že slinila na FB strani :-)).Tvoje voščilnici sta pa tudi izredno lepi....obe sta krasno pobarvani....jabolko ne pade daleč od drevesa.

    OdgovoriIzbriši
  14. O,kako slastno zgledajo zepki. Priznam,pa,da cemaza se nikoli nisem poskusila. Nekako se ga bojim :-)

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)