Potem jo je odložila na stol, da se je lažje razgledala.
In medtem, ko so čuvarji mirno spali
je obšla travnike in tu in tam odvrgla kakšno zdravilno, tu in tam pa kakšno strupeno zel, da je bilo vsega ravno prav.
 |
| Jesenski podlesek - strupen za ljudi |
Pozobala je nekaj koruze, ki smo jo povezali v šopke,
in na fižol narisala nekaj rjavih pik, da nas opozori, da ga je treba pobrati.
Naše živali so ji povedale, da jim je pri nas lepo, ampak da je tudi tu preveč ograj
in - oh ja, kako je to včasih hudo.
Potem je sedla na stol
in razmišljala.
Zakaj nikoli ne srečam ljudi?
Morda so prehitri in odbrzijo skozi trenutke s tako naglico, da jih ne vidim?
Morda so zaspali, za nepremostljivimi zidovi,
morda jih je strah in se skrijejo...
Škoda, pa tako mavričen je svet.
Lp, Keltika
Jaz bi prišla enkrat k vam in cel dan božala živalice. :) Lepo se imate pri vas!
OdgovoriIzbrišiPri vas je tako lepo... En velik objem za zajčka, da ne bo jokal, ker je za ograjo. Ograja ga kljub vsemu tudi malce varuje... Pa lep pozdrav vili.
OdgovoriIzbrišiKako lepo! Lepa zgodba, lepa torbica. Tako ljubko, tvoje.
OdgovoriIzbrišiPrekrasna torba in seveda, lepa pravljica s čudovitimi fotkami !! Rada pogledam k tebi, lp
OdgovoriIzbrišiKo sem pa danes brala tole tvojo zgodbico me je pa kar zmrazilo, pa ne vem ali zaradi tega, ker sem še vedno v pižami ali zaradi vsebine...veliko stvari si nam dala za razmislek. čao
OdgovoriIzbrišiKeltika, tvoj svet je vedno poln optimizma kljub včasih težkim, drugič sončnim trenutkom! Kot nedokončane pravljice nam puščaš odprto knjig in pustiš mislim prosto pot. Lepo! Vse dobro!
OdgovoriIzbrišiKako lepa in še kako resnična zgodbica. Podobno kot Mojca je tudi mene nekaj spreletelo in mi dalo razmišljati. Vsak v svojem mehurčko plujemo čez ta svet in velikokrat vidimo samo črno-belo. :( Torba je krasna.
OdgovoriIzbrišiTi pa znaš, v sliki in besedi nam pričaraš čudovito zgodbo, ki da misliti. Ponovno ena tvoja čudovita objava. LP Andreja V.
OdgovoriIzbrišiPravljična objava. Pa tako tiho in nevidno se je smukala naokoli, da je fotoaparat ni ujel :)
OdgovoriIzbrišiČudovita torbica.
tudi mene se je dotaknilo tvoje pisanje, vse prevečkrat slišim, nimam časa, prevečkrat gredo mimo ljudje brez pozdrava, vsak zatopljen v svoje misli. Krasno zgodbico si nam napletla ob prekrasnih fotkah in tudi jaz bi imela takšno mavrično torbico :-)Polna energije je!
OdgovoriIzbrišiKrasna zgodbica , opremljeno z res luštkanimi slikami in vilinska torbica. Tvoj blog se res bere kot pravljica.
OdgovoriIzbrišiKrasna torba, tako živahna in pozitivna in čudovit zapis. Lp
OdgovoriIzbrišiPrelepo pravljico si spisala. Uživala sem ob branju in na obisku med vašimi živalicami. Torbo bi pa sama z veseljem peljala malo na sprehod. :-) Zelo je lepa.
OdgovoriIzbrišiČudovito si nam pričarala svet, ki je lahko res pravljičen, če si nadenemo prava očala. Tebi uspe z besedo, razmišljanjem, fotoaparatom in ljubkimi izdelki. Hvala, da to deliš tudi z nami. Torba je vilinska!
OdgovoriIzbrišiTako lepo, da bi vse kar pospravila v to čarobno torbo, jo vzela s seboj in odpirala po potrebi. Lp
OdgovoriIzbrišiSem že pozabil kako so lahko lepe pravljice. Tale tvoja je ena izmed teh!!!
OdgovoriIzbrišiprov carsko ipod tvojih prstov:))) zelo lepo:)))
OdgovoriIzbrišiPrelepa pravjica:)
OdgovoriIzbrišiSimpatična pravljica. in zelo lepa torba. Mi je čisto jasno, zakaj je bila vili všeč. ;)
OdgovoriIzbrišiLp
Pravljična torba, pravljične živalice, pravljično cvetje ... pri vas je vse pravljično in magično, obožujem tvoje objave!
OdgovoriIzbriši