petek, 16. januar 2015

Petkovi voščilnici in torba

Petek je dan za voščilnice. Cel teden kradem trenutke, se igram, nastaja vse sorte, da lahko takole na prehodu iz četrtka v petek objavim kakšen kolikor toliko posrečen rezultat. Tokrat me je vodila misel na rojstni dan. Tudi moj, ki je prav tako zimski. Kaj je tisto najlepše pri rostnem dnevu?

Majhna pozornost, ki govori o tem, da je obdarovalec vanjo vložil delček sebe, čas, ki si ga vzamemo drug za drugega.


Včasih so rekli, da je vsak 'uržəh' dober za zabavo. Zdaj se nam prevečkrat ne ljubi, najraje ne bi praznovali. Kompliciramo in se obremenjujemo. Čas pa drobenclja mimo in kar naenkrat ne bo nikogar več, s komer bi sploh lahko praznovali.
Tudi zato je izdelovanje voščilnic super. Izpisala sem si vse rojstne dneve naokrog po familiji in zdaj uživam na polno :) Uživam, ko papirčkam in uživam, ko nekoga veselo presenetim.
Uživam, ker si vzamem čas.


Mali papirčki z lepimi mislimi utrjujejo vezi.


Misel iz Marininega seta sem skrila v papirni svitek. Dodala še mufinček in sladko snežinko.
Prijavljam jo na :
* Mavelu.com mesečni izziv januar - snežinke

 Za gospo, ki je že v zrelo zrelih letih sem sestavila voščilnico za god.


Vilinkama sem uspela sešiti torbo.



 In, ko stopim čez potok in čez most na travnik, zadiši po pomladi. Okrasna trava se je že zdavnaj otresla snega in se zravnala.


Nešplje, ki so dozorele po prvi zmrzali se bližajo koncu.


Jaz pa bi še zimo.
Ko v peči prasketa ogenj in si znosimo na mizo papirčke, štampiljke, šablonce...
In je tako fajn :)
Lp,Keltika

ponedeljek, 12. januar 2015

Zaroštan močnik

Pozimi zagotovo pojemo več nezdrave hrane, kot v bolj rodovitnih obdobjih leta. Manj je sveže, raznolike zelenjave, več močnatih jedi, kot so cmoki, njoki, palačinke...Če ste, tako kot jaz, pozorni na poreklo in sezonsko vlogo zelenjave, potem v trgovinah najdete bore malo. Ostane gomoljna zelenjava, shramba in zamrzovalna skrinja. Kot nekoč, le da je bilo namesto skrinje več v shrambi, posušeno ali vloženo v sol.

Ena od starih močnatih jedi, ki tudi pri nas pride pozimi občasno na mizo je zaroštan močnik.


Če se izogibatem živalskim beljakovinam, tole ne bo za vas. Sem ga pa v manjši količini naredila že  iz moke in vode, kar je malce težje in ne tako okusno.

Močnik lahko naredite samo iz jajc in moke, kar je najlažje. Lahko pa kakšno jajce izpustite in dodate vodo, vendar je treba biti pri tem pazljiv, saj lahko namesto močnika hitro nastanejo vodni žličniki :)


Imamo srečo, da lahko uporabljamo jajca kokoši, ki se potikajo naokrog in veselo brskajo za hrano. Tamlajši kar dolgo ni smel jesti jajc, zdaj pa je tako, pa naj se komu zdi še tako hecno, da nima nobenih pikic kadar je domača jajca, če pa poje samo en proizvod, ki vsebuje jajca iz navadne reje, pa dobi izpuščaje. V načrtu imamo svoje piške, upamo, da bomo spomladi začeli postavljati kokošnjak.

Zaroštan močnik
Za štiri osebe potrebujemo:
  • 5 jajc
  • 70 dag pirine moke
  • 3 litre vode
  • nekaj maščobe (po želji maslo ali olivno olje)
  • sol


Najprej v
  • 55 dag  pirine moke ubijemo
  • 3 jajca
Zadevo mešamo z vilico in roko, tako da z vilico zmes pridvigujemo, z drugo roko pa dajemo dol z vilice in hkrati malce pomešamo.


Nastanejo luštni usukanci, oziroma močnik, ki ga počasi usipamo v 3l vrele, slane vode. Premešamo in pustimo, da 20 minut rahlo vre.


V tem času naredimo zabelo.
  • 2 jajci ubijemo v
  • 15 dag pirine moke in naredimo močnik po istem postopku. Nato v ponvi segrejemo olivno olje in močnik stresemo nanj. Rahlo zarumenimo in s tem zabelimo kuhano jed - močnik zaroštamo. Zabelo lahko  dodamo v lonec ali pa posujemo vsako porcijo posebej.


Ker večinoma kuham brez živalskih beljakovin in ker v trgovini ne kupujem jajc, ter posledično le teh nimamo vedno v hladilniku, je zaroštan močnik prav bogato kosilo :)) Moja mami pravi, da so, kot mestni otroci, komaj čakali soboto, ko je šla mama na tržnico in kupila kakšnih pet jajčk, pa še to ne vedno. Jajca so bila dobrina, ki je ni bilo veliko in ni bila poceni.

Poleg zaroštanega močnika postrežem krompir.


 Vroč krompir v oblicah in malo soli. Velikokrat ga pol izgine v otroških ustih, še preden je ves olupljen :)


 V Kmečkem glasu sem prebrala izjavo lanskoletnega obrtnika leta, ki pravi, da je: 'nesprejemljivo v potrošniški družbi, da je cena kilograma mesa ali mesnih izdelkov za štirikrat, petkrat in še večkrat nižja od cene enake količine zobne paste ali žvečilnega gumiija'.
Isto velja za jajca.
In če pogledamo iz tega vidika, spoznamo, da je to preprosto kosilo, pravzaprav res bogata pojedina.


Miren teden želim.
Lp,Keltika

petek, 9. januar 2015

Petkova voščilnica

Imam občutek, da ne bom nehala s papirčki. Vedno nove ideje mi ne dajo miru. Poleg tega zdaj vidim, koliko različnih izzivov je v tem papirnatem svetu! Pa to ne moreš verjet. Mislim, da je papirčkanje trenutno najbolj popularna in prodajana umetnost. In koliko ljudi to bere in komentira, deli ideje in znanje...Čisto poseben svet. Zdi se mi, kot da se je ustvarila ena močna papirčkasta sfera, nabita s pozitivno energijo. To drži svet v tirnicah. Ustvarjanje lepega. Lepih stvari, lepih misli, pohval. Kot otroci smo, ko dobijo papir in škarje. Vesela domišljija brez meja. Skozi material se, kot skozi cedilo, precedijo vse težke misli in slaba volja, spremenijo se v čisto uživancijo. Ob delu in gledanju ustvarjenega.

Tokrat sem naredila voščilnico za rojstni dan.


Voščilo ni čisto klasično, ampak meni se strašno dopade.


Brez čudovitega Tininega tageca ni šlo :)
Nekaj stvari pa sem tokrat uporabila prvič.
Štampiljko z mislijo.
Emosirno šablonico pike.

Zato voščilnico prijavljam na izziv, ki sem ga našla pri oldpunci.
Všeč mi je ideja, ki jo podpira Darnell - uporabimo tisto, kar imamo.

                                                  

I'm entering this card to NBUS Challenge #3. The stamp with beautiful wishes and embossing folder-Dot . were used for the first time on this card.

No, vsaj upam, da mi prijava uspe, ker bo tudi to en nov izziv :)

Prijavljam jo tudi na:

* Ko me inspirira # 33 - čipke

Prav fino, da zemlja počiva in se kakšno pletje in okopavanje najde edino v rastlinjaku. Rožice zunaju spijo, tiste v hiši pa so bolj klavrne pri naši slabi svetlobi.


In je več časa za raziskovanje ljubezni, ki je počivala, bi rekla, vse od vrtca...papir, itak :))


Srečno :)
Lp, Keltika

ponedeljek, 5. januar 2015

Nagrajenki

Komaj mi je uspelo pripeljati tale dan do te stopnje, da lahko napišem obljubljeno razglasitev nagrajenk. Včasih kar težko stlačim vse, kar želim opraviti, v en dan. Toliko vsega.
Ene stvari bolj, druge manj prijetne, ampak daleč najlepše, od vsega te dni, je večerno nebo,
ko se rdečih lic, odpravimo v hišo...


Bela zima je zakon. Takšna, ki hrusta pod nogami in se zadovoljno pusti sankam in bobom čohljati po hrbtu :)


V v mestu sneg ni več bel, skoraj ga ni več. Ampak takole, malce ven, je veselje še neokrnjeno.
 
 
Tudi naša zajčka, Piki in Polonca uživata, divjata in kopljeta luknje do trave :)


 Sonce iz snežnih bunkerjev ustvarja filigranska obzidja.


Od streh kaplja.


In sneg je treba izkoristiti, dokler se ponuja. Kolikor dolgo lahko, magari do noči :)


Potem so večeri tišji in toplina doma umiri srce.


Maladva sta komaj pričakala žrebanje. Kar 35 se vas je 'pofočkalo', kot pravi Anita pod anonimni :)
Na listke sem napisala zaporedno številko komentarja in ime.
Najprej je srečo delila Najmlajša.



In izžrebala je Sašo S, punco, ki krasno fotografira.

Z veseljem te berem. Ustvarjaj, piši in fotografiraj še naprej. Veliko lepega tebi in tvojim v letu 2015. 

 Čestitam Saša!


Tamlajši je izvlekel iz mošnjička svojo nagrajenko.



In to ne samo eno, pod imenom Vilinke, se namreč skrivata nadvse ustvarjalni sestri :)
 
Hvala za vse čudovite objave, ki si nam jih pripravila v teh dveh letih ;) Tebi in tvojim želim-a čudovito leto 2015 ;)

Čestitke E. in N.!


Hvala vsem, dragi moji :) Škoda, da ne morem obdariti kar vseh :)
Srečni nagrajenki Sašo S. in Vilinke pa vabim: ' kontaktirajta me na email, ki je napisan v uporabniškem profilu, napišita, katero nagrado bi imeli.'
Srečno :)
Lp,Keltika

nedelja, 4. januar 2015

Darilo ob 2.obletnici bloga

V teh prazničnih dneh je naš blog praznoval 2. obletnico obstoja.
V tem času smo napisali 210 objav.
Razveselili ste nas z 2454 komentarji.
Spremlja nas 134 bralcev.
Največ ogledov do sedaj pa je imela objava z naslovom Ognjičeva krema.

Hvala vsem :)

Ob tej priliki želim podariti skromno darilo dvema bralcema. Pod prejšnjo objavo ste lahko pustili komentar tisti, ki želite sodelovati v žrebanju. Nagradi sta uporabni, praktični.

Ena nagrada je preprosta borša.


Dovolj velika za pohajanja.


Z žepki in zadrgo.


Druga nagrada je še bolj uporabna. Paketek bio prehrambenih izdelkov in naša najbolj ogledana Ognjičeva kremica.



Še vedno imate čas, da se oglasite in sodelujete v žrebanju. Mala dva bosta žrebala danes ob 17ih, rezultate pa razglasim jutri tekom dneva.
Srečno:)
Lp,Keltika

petek, 2. januar 2015

Naokrog - Ekološka kmetija Bregar

Kako lepo smo stopili v novo leto! Sneg je prekril polja in hiše, tudi tisto, kar ni bilo lepo je zdaj pokrito s čudovito belo kopreno.  Včasih so rekli, da je sneg siromakov gnoj. Upam, da ta pošiljka ni edina v letošnji zimi. Njive počivajo in drevje spi. Pognojeno. Vsako leto znova upamo na večji pridelek, zlasti jabolk. Naš mladi sadovnjak še ne obrodi toliko, da bi nas preskrbel za zimo.

Ker me je že večkrat kdo povprašal kje kupujemo jabolka, bom kar na tem mestu na kratko predstavila kmetijo naših prijateljev.

Dan pred božičem, ko je sonce sijalo kot sredi pomladi, sem šla po jabolka. Na ekološko kmetijo Bregar. Njihova jabolka so tako dobra, kot bi zrasla na domačem drevesu.


Pa ne samo zato, ker rasejo v neokrnjeni naravi ampak, ker Bregarjevi s svojimi jabolki, zelenjavo, žiti in piškami, živijo.



Poznajo vsak popek, vsako vejico, vsako jabolko posebej. S svojimi rokami jih sadijo.., rešujejo pred ušmi.. in obirajo. S svojimi rokami so zgradili hladilnico, v katero jih zlagajo in prebirajo ter pregledujejo...




Pridelujejo sadje in zelenjavo tako, kot je bilo včasih normalno, danes pa potrebuješ za to certifikate in kontrole in posebne nazive.
Pri njih smo dobili seme koruze trdinke, ki gre iz roda v rod že več kot 130 let.



In še vedno kurijo v kmečki peči.



In nikoli, ampak res nikoli ne pustijo oditi brez prijazne besede. Si vzamejo čas za malenkosti,




ki dišijo po prijateljstvu in domu :)


Naj bo leto v katerega smo stopili, prijazno do vseh, ki vztrajajo in se skušajo preživljati z lastnimi rokami, naj bo bogato s poštenostjo in prijateljstvom, naj bo mirno in preprosto.
Srečno!
Lp,Keltika