Škatlica za gospoda župnika

Tej škatlici sem posvetila kar nekaj trenutkov. Namenjena je župniku za rojstni dan in naj bi prikazala del njegovega okolja.

Naredila sem oltarno mizo in se pri tem skušala čimbolj držati tega, kako izgleda ta kotiček v njegovi cerkvi. Tudi ploščice po tleh sem poiskala podobne :)

Verz je napisala naročnica kar sama :)

Sprva se mi je izziv zdel težak, potem pa sem delala s tako ljubeznijo, da steklo vse kar samo od sebe.

Med ustvarjanjem običajno sploh ne razmišljam kam bom kaj postavila in nikdar, ampak res nikdar ne naredim načrta ali skice ali česa takega.
Pa so rezultati kar spodobni in tale je eden izmed tistih, ki mi je zelo ljub.

Bodite lepo!
Srečno, Keltika

Česnove štangice in decemberski utrinki

December je minil tako, kot je minilo leto. Z vsemi okraski, bolj in manj bleščečimi. Predvsem je minilo prehitro vse skupaj.
Tu in tam smo si privoščili kak klepet s prijatelji, vsekakor pa je to ena izmed stvari, ki si jo vsako leto na novo obljubim. Da si bom vzela več časa za prijatelje.
In za knjige.
In za spanje.
Pa za trenutke, ko sedim in grickam domače prigrizke :)

Česnove štangice so super hiter in dober prigrizek.

Recept je preprost, rezultat odličen.

- 1 kg pirine moke
- 1/2 l mlačnega rastlinskega mleka
- 2 dcl olja
- 5 zvrhanih malih žličk sladkorja
- žlička soli
- 4 dag kvasa
Zgnetemo v voljno, gladko kepo, pustimo vzhajati na dvojno količino. Nato oblikujemo kačice, jih sploščimo in nadevamo s česnovim maslom. Malce jih stisnemo skupaj, zapremo nadev, kasneje, ko se pečejo, se odprejo in lepo zapečejo.
Nadev: sesekljamo ogroooomno česna in ga z maslom (rastlinskim Alsana, ali margarino ali po želji) zmešamo v mazljiv nadev, ki ga z žličko mažemo na testo. pečemo na 190°C, 15, 20 minut, odvisno od pečice.

 Ja, štangice so ena od stvari, ki pašejo v tak čas, ki je namenjen druženju, klepetu, smehu. 
Pašejo v december in december ima polno takih trenutkov, ki so, kot bi jih pričaral iz vsega leta in stisnil v nekaj dni.

Meni se zdi vsak mesec pravljičen in v vsakem je nekaj najboljšega. Decembra se tega samo večkrat zavem.

Sicer pa narava vedno ponuja material za razmišljanje in doživljanje. 

Ledeni okraski. Voda, nekaj cvetja, vrvica v lončku od skute, zamrznjeno preko noči

Ledeni decemberski okraski iz cvetja, nabranega v mrzlem jutru so čudovita prispodoba naših trenutkov. Pisani, žareči, bogati, nežni, pa hladni in ostri,... prekrasni, če jih opazimo preden se stopijo v spomine.

Kot bi me letos še posebej vse te lučke decembra opominjale, da je čas nekaj, kar nam je dano v izobilju trenutkov. Toliko bogatstva, vsako jutro znova.

Mozirski gaj, božična pravljica

Pa tolikokrat ga nespoštljivo zavržem.
Pozabim se zavedati teh malih otroških čudenj

 in neprecenljivih, zaupljivih oči, ki me obdajajo

Tolikokrat se zavem in sem srečna
in vendar še prevečkrat pozabim.
Potem najdem kje kakšen zvonček želja,
pozvonim in pomislim,
o, da bi ostalo vse tako, kot je,
da bi trenutki ostali tako nežni, pisani in ostri,
da bi nikdar ne šla mimo njih.

Mozirski gaj

Bodite dobro :)
Srečno, Keltika

Venček iz kostanjevih ježic

Gozd mi je vedno vir navdiha. Barve, plodovi, vonj, oblike....toliko idej dobim tam, še veliko več, kot na internetu, pa nekako bolj všeč mi je :)

Letos je venček spet gozdnat, ampak tokrat precej bolj bodeč kot običajno. Ne vem, če ima to kak globlji pomen, morda pa vendarle. Glede na to, da je zunanji svet vse hitrejši in manj občutljiv za sobitja, morda bodeč venček na vratih želi preprečiti takim silam vstop v dom. Morda želi povedati, vse je ok, samo če prideš preblizu bo pa hudo :)

Kakorkoli, meni je všeč. Z najmlajšo sva nabrali kostanjeve ježice, z vročim lepilom sva jih prilepili na obod, ki sem ga izrezala iz kartona. Posprejala sem ga z belim sprejem in prilepila nanj zvezdice iz umetnega usnja.

Brez rokavic pri tem delu ni šlo, sva se pa kar težko odločili ali pustiva čisto naravnega ali ga posprejava z belo :)

Mehak december vam želim :)

Srečno, Keltika

Čebulni polžki

Čebulni polžki in enolončnica z ješprenjčkom

Tega recepta za polžke je škoda, da bi ostal v pozabi. Ideja ni moja, je pa preverjeno božanska :)

Enolončnica z ješprenjem ni ričet, ker nima fižola, je pa vsa zelenjava, ki še vedno bujno raste na njivi in v rastlinjaku, podušena na kocki kokosove maščobe. Korenje, koleraba, čebula, listnati ohrovt, zelje, cvetača, brokoli, česen in ješprenj - po tem vrstnem redu dušim, zalijem z vodo, solim in kakšno uro kuham. Dodam sesekljan peteršilj, luštrek, zeleno.

Najboljše pri vsakem našem kosilu je to, da večina zelenjave pride iz zemlje direkt v lonec, še isti dan :)

Zadnja letošnja, poznonovemberska košara paprike

Medtem, ko se enolončnica kuha, naredimo polžke.

Testo:
- 0.5 kg pirine moke,
- 3 dcl mlačne vode, 
- 2dekci kvasa, 
- žličko soli, 
- čisto mali ščep sladkorja - zamesimo v gladko testo, ki se lepo loči od posode.
- Vzhajamo na dvakratno velikost, 
- nato razdelimo testo na dva dela, zvaljamo v pravokotnik in namažemo z nadevom. 
- Zvijemo, narežemo na rezine in polagamo na pekač, obložen s peki papirjem.
 
Nadev:
- 120g masla (rastlinskega ali po želji), 
- 0.5 kg nasekljane čebule - podušimo, da je le rahlo rumenkasta.
Pečemo na 200°C, 20 minut

Količine lahko podvojimo, tole zadošča za dva odrasla in dva malo večja otroka, seveda pa je treba prej pojesti veliik krožnik ješprenjeve enolončnice.

V teh dneh, ko se dnevi še vedno neusmiljeno krajšajo in nas že ob štirih popoldan iz gozda spravlja mrak, prijajo dišeči kruhki in jedi na žlico, prija misel, da narava še vedno daje. Lepo je, sedeti ob polni mizi, lepo je po kosilu mirno pokramljati in zvečer spati v toplem zavetju doma.

Neizmerno hvaležna sem za to, kar imam.
Srečno:)
Lp, Keltika

Škatlica z otočkom

Zgodba, ki sem jo tokrat želela prikazati se je odvijala na Bledu. Z vodo sem se kar namučila, pravzaprav je to kar družinski projekt :) Pri epoksiju je zoprno predvsem to, da precej smrdi, sploh v tako velikih količinah in traja dolgo, da se razgubi vonj.

Srečno in
lp, Keltika

Škatlica presenečenja za vrtnarko

Z vsako škatlico nastane nova pravljica.
Nov mali kotiček, kamor se zateče duša pred nalivom.
Ali po njem :)

Za vrtnarko sem poiskala nekaj lončkov, majhne vile in lopato in vse skupaj postavila na otoček sredi cvetličnih stranic.

Vodo še vedno najraje delam iz epoksija, ker je edino ta, res prozorna in bistra. Čeprav je priprava zamudna in neprijetna.
Vse dobro :)
Lp, Keltika

3x explosion box

Tri škatlice presenečenja objavljam, kot pozdrav po dolgem času. Moje objave sicer dajejo vtis, da ne počnem nič drugega, kot izdelujem škatlice presenečenja, ampak čisto iskreno, v zadnjem času jim res namenjam ogromno časa. Mi pa ob vseh teh objavah na fb in življenju izven spleta, manjka kotiček, kamor bi lahko spravila fotografije ustvarjanj in trenutkov, ki morda pridejo prav še komu drugemu.
Morda pa res spremenim ta svoj skrivni dnevnik v bolj preprosto obliko arhiviranja in kratkih zapisov.

Ribiški kotiček
Za gospoda, ki najde svoj mir ob tej dejavnosti.

 
Škatlica za kuharico

Škatlica za žar mojstra

Vse tri so mi všeč in, ko mi včasih  rečejo, te tvoje škatlice ti pa čisto preveč časa vzamejo ali pa, nimaš nič časa zase, si mislim, kako ravno nasprotno je to! To je moj čas, tu se vse ustavi, glava se sprosti, misli žuborijo kot sproščen potoček in včasih bi kar za vedno ostala tako, med svojimi papirčki in barvami :)

Vse dobro vam želim,
Lp, Keltika