Čisto malo o gozdnih drevesih

Čudežna drevesa,
ki me vsako leto znova presenetijo. In se jih nikoli ne naveličam opazovati. Neprecenljiva.

Kot sem v eni prejšnjih objav obljubila - poročam, da je brezino lubje lahko pomebno za preživetje v naravi :)) Potrebuje le nekaj iskric in gori. S posebnim, toplim, počasnim plamenom, toliko časa, da se vnamejo vejice okrog njega. Naše je bilo vlažno, pa je lepo gorelo. Tamlajši je en kos polil z vodo, da vidimo...Gorelo. Ne tako močno in s črnim dimom. A je res gorelo. Če se zgodi, da potrebujete ogenj in nimate papirja, poiščite brezino lubje. Če pa bi radi bili pripravljeni na vse, si nabavite še kresilni kamen. Dobite ga v vsaki lovski ali vojaški trgovini. Naš tavečji je poskušal številne načine prižiganja ognja v divjini, pa se kresilni kamen najbolje obnese :)

brezino lubje super gori

Smreka

s svojimi zdravilnimi vršički, iglicami in smolo, v tem času cveti. Meni je to tako lepo videt. Kot naravno novoletno drevesce.

smreka cveti

Smreka je enodomna, praviloma ima torej vsako drevo moške in ženske cvetove. Moški so najprej rumenordeči, potem pa rumenorjavi, rasejo v pazduhah iglic. Ženski so svetlo rdeče barve, rasejo na koncu poganjkov, v zgornjem delu krošnje. Imajo obliko storžka in po oploditvi zrasejo v storž, ki dozori v oktobru, se februarja odpre in preko poletja odpade.

Iva,
mi ji rečemo maca. Čudovito drevo, ki nas že februarja obdari  z mehkimi mačicami za šopke.
Spada med najstarejše cvetnice na zemlji in je praviloma dvodomna. Razliko med ženskimi in moškimi drevesi lahko vidimo zdajle, v tem času. Mehke mačice pri moških zlato zažarijo in kmalu odpadejo, ženske se razvijejo v 6 cm dolga, lepa, zelena soplodja.

soplodja mace- ive

Konji maco - ivo obožujejo, čebele pa so že vsaj 90 milijonov let njihovi najpomembnejši opraševalci, hkrati pa so ive in njeni križanci prva čebelja obilnejša spomladanska paša.

Keltski druidi, kot tudi stara slovanska ljudstva, so verjeli, da v drevesih bivajo duhovi. So simbol življenja, ki povezuje tri ravni - podzemlje, površje in nebo.

In ker je za nami Jurjevo, Đurđevdan, velik poganski oziroma staroselski, krščanski (predvsem pravoslavni), romski in najbrž še čigav - takšen združevalni praznik, je zdaj končno nazaj pomlad. Končno :))
Lep, sončen Dan zmage vam želim :)
Lp,Keltika

Iz naše knjižnice:
M. Kotar, R. Brus; Naše drevesne vrste