nedelja, 02. februar 2014

Zimska kvačkana borša

 Medtem, ko je zunaj svet obstal, ujet v led


in pogled skozi okno najde snežno belino


se ne pustimo zapeljati udobju toplega doma.
V kristale ujeta narava vleče ven. Kot Trnuljčica spijo brsti, ki so se že začeli odpirati. Ujeti v trenutku.


Nič nenavadnega se ne dogaja. Nič pretresljivega. Samo led. Pa se vse obrne. Stojim zunaj in poslušam bobnenje snega in polomljenih vej, ki se gromko usipljejo  z dreves. Vidim drevo, ki se zruši. Ne upam na cesto.


Naše žice so ostale cele, pa vendar, kako dobro je, da imamo majhno, toplo peč. Dobro, ker greje brez elektrike, ker lahko hkrati kuhamo in varčujemo pri plinu, ker je hrana skuhana na ognju toliko boljša...
Narava ni groba z nami, živi svoj običajen ciklus. Toliko veselja daje. In toliko strahu.
Splača se uživati vsak trenutek spokojnega veselja, ki nam je podarjen.


In splača se narediti tisto, kar si že dolgo želimo.
Jaz sem si kvačkano torbo, takšno hipijevsko, že dolgo želela. Sploh ne vem, zakaj se je nisem lotila prej. Kvačkani babičini kvadratki so čisto enostavni. In tako pisano veseli.
Da me bo grela, v teh ledenih dneh.

Granny square crochet bag



Vse dobro želim.
Lp, Keltika

20 komentarjev:

  1. zelo lepo si ujela led v svojem elementu! lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Krasna torba, super zapis, čudovite fotografije in zdrav pogled na svet :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Torba je.... ♥
    Kao i ove predivne slike, samo... što bih se ja šćućurila pored tog šporeta, uživala u zvuku pucketanju vatre i ne bih nikako izlazila van :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Simpatičen zapis, iz njega kar veje ljubezen do narave. Torba pa je res lepa, lepo zaključena, da bo obdržala obliko.

    OdgovoriIzbriši
  5. Se strinjam s predhodnicama
    torba pa me je spomnila na kvačkan brezrokavnik s podobnim vzorcem, ki sem ga imela,
    Lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  6. Lepo, lepo, lepo kot vedno ;)
    LP, Vilinke

    OdgovoriIzbriši
  7. Te razmere so resnicno zelo nenavadne in se sama ne spomnim cesa podobnega. Sicer je krasno obcudovati ledene veje in sem se tudi sama malo podala s fotoaparatom ven, ampak vse nevsecnosti so pa precej neugodne. In vceraj sem tudi sama poslusala bucanje ob vsakem odlomu drevesa, kajti zivim blizu gozda, kar malo grozljivo. Clovek res dobi respekt pred naravo. Torbica pa je prekrasna.

    OdgovoriIzbriši
  8. Vau, krasne slike in prečudovita torba!

    OdgovoriIzbriši
  9. Čudovita torbica in podloga je prav romantična. Ja, res te kar strese, ko slišiš to pokanje po gozdu in ko greš v dolino nikoli ne veš, kakšne bodo prepreke na cesti. In šele ko elektrike ni, se zaveš kako zelo odvisni smo od nje :-(

    OdgovoriIzbriši
  10. Ful lepa torba! Veš, jaz po navadi tovorim ogromno reči s sabo, pa me zanima, a imaš kaj izkušenj, koliko vzdržljiv je takšen nakvačkan roč? A se zelo raztegne?
    PS: Tudi mi smo ob gozdu in malce odmaknjeni od sveta. Zdaj nas je pa čisto odrezalo. Ni ne elektrike, ne vode. In smo se spet naučili cenit ves luksuz. In to, da se da 'stuširat' tudi z litrom in pol vode :) In spomnili smo se, da je ugibanje živali, predmetov ipd.strašno zabavna reč. Vsem, ki mečejo ven štedilnike na plin ali drva in montirajo superduper lepe in moderne steklokeramične in/ali indukcijske štedilnike pa malo v razmislek. Če naš fotko ne bi imel nadstropje niže kamina in štedilnika na plin in drva, bi bila pri nas zdaj kar muka (beri: zelo mrzlo in nič skuhanega).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. U, ste med temi nesrečnimi, ki so brez elektrike in vode. Najbrž res neprijetna izkušnja in resnično v premislek. Upam, da bo kmalu mimo in, da mine brez velike škode. Ko bo za vami boste imeli same lepe spomine na te trenutke :)
      A veš, da tudi jaz tolko tovorim, kot bi se pripravljala na konec sveta. Od vžigalnika do nožka, pa vse vmes..:)) Ročaj sem delala iz treh nitk, same goste in malce bolj zategovala. Ni se prav dosti raztegnil - zaenkrat, sem pa raje naredila malce krajšega, tudi če se podaljša bo ok, sicer pa bom podlogo odparala, roč prav tako, ga odrezala, s cikcak šivom na stroj preštepala in nazaj prišila :))

      Izbriši
  11. Zelo lep in resničen dotik besed ... in torbica nadvse lepa ...

    Vse dobro ...

    OdgovoriIzbriši
  12. Lepo si tole zapisala, pofotkala in nakvačkala. Torba je čudovita.
    Narava pa res kaže zobe z vso silo. Včeraj sem šla čisto malo po gozdu in je bilo kar strašljivo poslušati lomljenje drevja.

    OdgovoriIzbriši
  13. Pozdravljena, oglasi se na mojem blogu, kjer te čaka nagrada.

    OdgovoriIzbriši
  14. Babičini kvadrati so vedno tako IN. Zbrala si tako lepe, nežne barve, ki človeka ob vsem ledenem obogatijo z dobrimi, nežnimi, veselimi mislimi.

    OdgovoriIzbriši
  15. Ja tudi mene so letos zagrabili ti kvadrati, ampak ker sem začetnica v kvačkanju niso tako lepi kot tvoji. Čez vse mi je všeč ta torbica in barve.

    OdgovoriIzbriši
  16. Ma, takšno torbo bi tudi jaz - kvadratkov se še nisem lotila. Mi ne zgledajo tako enostavni. Bi treba probat. Nas na srečo led ni ujel. Je pa hudo gledati, kako nemočni smo, ko narava pokaže svoje zobe in lepoto. Srečno!

    OdgovoriIzbriši
  17. III; iz takih kvadratkov pa je meni nona naredila en tak brezrokavnik, ki je rasel z mano.. je pač dodajala kvadratke, kjer je bilo treba.
    Pa povštrčke smo imeli take :-)
    Nič, se moram naučit kvačkat!

    Upam, da ste v redu, na toplem in na varnem...

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)