sreda, 07. maj 2014

Smokulja

Včasih nas stvari neprijetno presenetijo, tako, da odskočimo korak ali dva nazaj. Včasih zbežimo. Včasih premislimo in se počasi, previdno vrnemo ter soočimo s situacijo. Ker želimo vedeti, kaj se dogaja, kje smo. Včasih pustimo stvari, da gredo svojo pot in se ne ukvarjamo z njimi.

V bistvu je vseeno ali gre za medosebne odnose, za zdravje ali nepredvidene situacije izven našega vpliva. V naši naravi je samoohranitveni nagon, ki nas refleksno umakne. Potem pa se zaradi istega nagona sproži radovednost in želja po prepoznavanju in obvladovanju nastale situcije.

Nas je v zadnjem času presenetilo kar nekaj stvari. Ne le skrb za zdravje. Med drugim tudi mala kača, ki se je ob urejanju njive znašla pod rokami.


Smokuljo večina zamenja za gada. Na prvi pogled tudi mi nismo bili prepričani. Po prvem ekspresnem odskoku stran, smo kačico ujeli v vedro in na palico.


Nismo je preveč vznemirjali, le toliko, da se prepričamo, kaj leze v naši bližini. Modro preverjanje, če lahko povsem brez strahu, sobivamo s tem skrivnostnim bitjem na svojem teritoriju..

smokulja

Pogled v oči nas je pomiril. Smokulja, ki ima, kot večina nestrupenih kač okrogle zenice, od gada   pa jo loči tudi drugačen vzorec kože, spada med gože. Je zelo koristen lovec voluharjev in bramorjev ter pravi mali vrtni varuh.

Vsakdo ima svojo borbo in svoj smisel. Svoje pravice in dolžnosti. Vsakdo želi svoj košček miru.
Da bi smokuljo videli v oči, jo je U. ulovil na palico. Nežno in previdno, da je ne poškoduje.


 Potem smo jo spustili nazaj v travo.


Kača ni žival, ki bi jo nosil po rokah in cartal. Rada ima mir. Čeprav priznam, da so naši kuščarji slepci, ki so čisto domači in se zelo radi nahajajo blizu nas, večkrat deležni radovednih, sprva prestrašenih a nežnih otroških dlani.


Smokulja je drugačna. Ni kuščar, kača je. Prav je, da jo spoznamo in spoštujemo. Ji pustimo živeti.


Nič ni narobe če se prestrašimo, umaknemo in zbežimo.
Pa vendarle, naš najhujši ječar so naše lastne temne misli in strah.


Škoda je, če ne zajamemo sape in se počasi, po korakih soočimo z neznanim. Morda zamujamo priložnost za novo veselje, novo samospoznanje, novo znanje...življenje.
Vem, kako zelo težko je premagati strah. Včasih se zdi povsem nemogoče.

Spet drugič je  pogled v sončen dan
ali cvetove rdečega zelja..


..dovolj, da se nasmehnemo. Saj bo :))
Lp,Keltika

22 komentarjev:

  1. Tudi jaz samo čakam, kdaj bova z našo spet imeli bližnje srečanje. Od strahu vedno na glas vpijem in urlam, se umaknem in pošljem moža na opazovanje kam se je skrila, da ne grem tudi jaz v tisto smer. Meni so te živali nagravžne in pika...:):)

    OdgovoriIzbriši
  2. Pri vas pa se res vedno nekaj dogaja ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Kako poučno, nisem ravno ljubiteljica kač, a v meni je radovednost-hvala za tako dobre fotografije-če smokuljo srečam, bom vsaj vedela, da ni nevarna.
    Strah je pa res naš najhujši sovražnik,
    vračam nasmeh in verjamem, da bo
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  4. Uf, tvoje uvodne so misli so spet tako enkratne, izvirne,.. ne najdem prave vsekakor izredne besede in izraza zanje in ti kot vedno kličem - hvala zanje. Nikoli še nisem slišala za smokuljo, kačo. Hčera sprašuje, če imajo strupene kače mačje oči? Mandeljaste zenice? Zanima naju,... čeprav verjemi, ne bom nikoli nobene tako dolgo opazovala, da bi to v živo videla in se mogoče potem kaj bolj ali manj bala ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Drži, vse naše strupenjače (oziroma obe strupenjači) imajo vertikalno zožene zenice - mačje oči. Nestrupene kače imajo okrogle zenice. Edina izjema pri nas je mačjeoka, ki je tudi človeku nenevarna in ima oči kot strupenjače, torej mačje, je pa zelo zelo redka in živi bolj v Istri.
      Nič narobe, če ne boš tako od blizu rinila vanjo. Saj veš kako pravijo, bolje dvakrat cviknit, kot enkrat riknit :))

      Izbriši
  5. Zelo lepo znaš ubesediti svoje misli in občutke. Krasna sporočila nam daješ v razmislek. Občutek imam, da je pri vas vsakdo dobrodošel :-)

    OdgovoriIzbriši
  6. Prekrasno smokuljo ste ujeli ♥♥♥

    Jaz sem tiste sorte, ko najprej prestrašeno krikne in odskoči, nato pa me radovednost vedno pripelje nazaj :)
    Moram priznati, da kač v naravi nisem videla veliko. Lahko bi jih preštela na prste ene roke, pa še to so bile belouške in en gož. Vendar mali modrasek, dolg komaj 20 cm je bil pred leti, ko je bil moj Matevž še v vozičku, glavna atrakcija in prav žalostna sva bila, ko je izginil v podrastju :) To, da sva srečala "peno kaco", je ponavljal še doolgo :))

    OdgovoriIzbriši
  7. Mene bi, če bi jo srečali, spopadel strah... Kako zelo obvladate življenje! Z vseh plati!

    Pozdravček!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sabina, samo spoštujemo, še zdaleč ne obvladujemo življenja :) Nas kar lepo premetava sem in tja.

      Izbriši
  8. Res je lahko prav neverjetno kaksen svet se nam odpre, ce se spopademo s svojimi strahovi. Ampak ni lahko. Imela pa sem lani na morju eno prav zanimivo izkusno s kaco, prav tako vrsto goza, povsem crnega. Takrat seveda nisem vedela, kaksne vrste je in ce je strupen ali ne. Zivi dejansko na parceli, kamor midva vsako leto odhajava na morje in samo jaz sem 3x imela srecanje z njim, moj partner ga ni videl. Tako da so se ze delali norca, da imam privide :) Prav nic prijeten ni bil pogleda na vec kot meter dolgo crno kaco. Sicer je vedno pobegnila, ampak strah v meni je ostal. Pa da vidimo kako bo letos :)

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala za ta nauk o kačah. Nisem vedela, da jih lahko ločimo tudi po očeh! Čeprav se tudi jaz najbrž nikoli ne bom ravno toliko časa soočala s kačo iz oči v oči, da bi lahko ocenila, kaj in kako.

    Težje pa je prepoznavati strahove. Tiste, ki se jih lahko postopimo kot kače "vzeti v roke" in se z njimi soočiti, od tistih, ki jih raje pustimo, kjer so. :)

    OdgovoriIzbriši
  10. Ti pa imaš res vedno fotič pri roki. Pomoje ti bodo prišli prav Google glass, da ne boš vedno fotiča nosila okrog ;)
    Vsi tvoji posti pa so res poučni in se iz njih marsikaj naučimo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja google glass :))) Malce draga zaenkrat in menda ne prav lahko dostopna. Ampak veš, fotkič je fotkič :))

      Izbriši
  11. Prvi hip sem ob naslovu zamešala črke in si mislila, da bo govora o kosmuljah :)
    Ob tvojih zapisih o kačah, si bom še sama zaželela, da se pri meni naseli takšen vrtni varuh.

    OdgovoriIzbriši
  12. Seveda bo!
    Samo tole je pa kar divje - gledati kači v oči! :)) Super!

    OdgovoriIzbriši
  13. Kakšne globoke misli, čudovito razmišljanje. "... naš najhujši ječar so naše lastne temne misli in strah..." Kako res je vse to. Res je, dvom in temne misli nas hromijo, dan za dnem. To ohromljenost nosimo s sabo in jo predajamo bližnjim in otrokom in jih s tem delamo nebogljene, nesposobne, prestrašene, neustvarjalne. O tem bi se morali veliko pogovarjati in se osvobajati, zaživeti svobodno - VESELO. Te bom še brala, me vedno navdihuješ in spodbujaš.
    O okroglih zenicah pri nestrupenih kačah pa prvič slišim.

    Hvala in lep vikend!

    OdgovoriIzbriši
  14. Huh, ne vem, če bi bila tako pogumna, da bi odkrivala katera kača je to, priznam, niti nimam nekega velika znanja o njih. Strahovi pa,...so lahko zelo trdovratni, ne vem kaj je bilo pri vas, tudi mi smo se prejšnji teden "borili" z njimi, počasi, počasi napredujemo, se tolažimo in upam, da nekega dne prerastemo....

    OdgovoriIzbriši
  15. Ja, kačica! Kar nekaj sem jih srečala v travi in robidovju, ko sem iskala šparglje. Na srečo pa pri nas na Primorskem (v to moram verjeti!) najdemo le nestrupene kače, predvsem črnice, ki pa so kljub temu srhljive. Dolge so kar 2 metra ali več, po sredini fajn debele in črne. Na srečo so strahopetke in se takoj skrijejo. Toda ne slišijo dobro in se umaknejo šele, ko človeka zagledajo, zato se jih je treba vseeno paziti, saj znajo gristi...

    OdgovoriIzbriši
  16. PRI NAS DOMA SE JE SMOKULJA NASELLA KAR NA HIŠNI VODNJAK, PADLA JE V VODO IN SMO SLIŠALI--ČOF.PO NEKAJ URAH SMO JO VIDELI ZVITO POD OPEKO NA ISTEM MESTU. ZRAVEN POGOSTO SEDIMO NA KLOPI V SENCI IN SE ČUDIMO, DA KLJUB GLASNOSTI IN DOGAJANJU NE GRE DRUGAM.
    AMPAK OD BLIZU IN V OČI SE JI NE UPAMO POGLEDATI IN UOAMO, DA JE RES SMOKULJA.
    ČAO

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. No, ta je pa dobra, čof v vodnjak :)) Vzemite fotoaparat pa jo poskusite slikati. Potem pa striček gogl in se boste prepričali ali je ali ni :))

      Izbriši
  17. Odgovori
    1. Mislite, s čim se prehranjuje? Z mladimi slepci, kuščarji, bramorji,...

      Izbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)