četrtek, 15. maj 2014

Mimo orehov...

me je vodila  pot, kakšnih 40 minut strmine in nazaj.

 
Dvajseti dan posta. Nekatere razveseljujoče izboljšave, nekaj stagnacije...Gibanje je pomembno. Ne le zaradi ohranjanja krepkih srčnih mišic, tudi zaradi hitrejšega razstrupljanja.

Mimo orehov... Magično drevo, cenjeno v zdravilstvu in lesni industrijii, prehrani in kozmetiki. Njemu so Kelti posvetili najlepše in najpomembnejše dneve v letu in ga umestili v svoj horoskop. Od 21. do 30. aprila, ko drevo cveti, ko se pomlad in življenje budita v vsej svoji mogočnosti in od 24. oktobra do 11. novembra. Takrat narava odide k počitku in takrat so naši predniki praznovali največji praznik, 1. november.

Zdravilni so tako listi, kot  zelene lupine in okusna jedrca. Oreh obožujejo ljudje in živali. Vitamini b, mangan, baker, magnezij, fosfor, cink...uživanje orehov krepi ne le telo, pač pa tudi duha in strast v ljudeh.


Naša mlada orehova drevesa so letos prvič pokazala malce več nastavkov plodov.


Oreh je enodomna vetrocvetka in na istem drevesu ima tako ženske (čašice) kot moške cvetove (mačice), ki zacvetijo prvi. Iz malih čašic rastejo orehi.

Mimo naših, naravno rastočih orehov, se povzpnem navkreber, čez neokrnjene gozdove in travnike.

Do orehovega nasada. Opazim velike rumene kolobarje odmrle trave.


Pa sem nekako mislila, da orehov pa le ne tretirajo z raznimi insekticidi...Pa jih. Glavni del varstva je namenjen zatiranju raznih bolezni, kot sta orehov ožig in orehova pegavost, 2-3x letno pa škropljenje proti žuželkam, kot so orehov/jabolčni zavijač, murvov kapar, listožeri hroščki, orehova muha.


Zato sem hvaležna za vsak neškropljen oreh, ki ga prinesejo sorodniki in prijatelji, pa čeprav droban in neugleden.


Hvaležna za vsak plod, ki ga poberem s svojega vrta.
In za željo po učenju, ki je vedno prisotna.
In za znanje, ki ga prejemam. Vsako znanje.

Zaradi tega, ker lahko ustvarjam, recikliram...


Kot tole vrečo za rolarsko opremo. Vse gre vanjo, od rolarjev do čelade, ščitnikov, malice, vode...



Za nove pohode, mimo orehov in naprej ...


Srečno :)
Lp,Keltika

17 komentarjev:

  1. Res orehi so nekaj posebnega,
    lepo je posedeti pod njihovimi vejami
    in brezskrbno gledati v jutrišnji dan
    lp Tamara

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala, da razširjaš moja obzorja ;) Kaj imaš mogoče dober nasvet za mene kako začeti s prečiščevalno dieto-sokovi?
    Hvala za vsak nasvet.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Če razmišljaš o postu, je dobro, da prebereš nekaj osnovnih pravil, ki veljajo za post. Na internetu lahko pogledaš stran zavoda Preporod, tam dobiš precej informacij. Sicer je to, da o tem razmišljaš že sam začetek. Naslednji korak je informiranje. Potem se boš enkrat kar odločila. Vedno me lahko kontaktiraš na mail.

      Izbriši
  3. Spet sem izvedel nekaj novega.
    Dobro se držiš, če si že pri dvajsetem. Koliko pa jih nameravaš?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Najbrž 21 dni, potem pa presna hrana, dokler ne dosežem zdravja, kot mora bit :)

      Izbriši
  4. Občudujem tvojo močno voljo pri vsem, kar počneš in še posebej tokrat pri tvoji dieti.
    Hvala za informacije o orehu. Naš je pravi orjak in vsako leto nam da veliko plodov. Meni so orehi najljubši, ko so še mehki in si moram odstraniti grenko kožico, da pridem do jedra :-)

    OdgovoriIzbriši
  5. Za vsako stvar znaš tako lepo povedati zakaj je pomembna, narediti iz vsega zgodbo in ji dati pomen. Zelo lepo.

    OdgovoriIzbriši
  6. Bravo in srečno naprej. Tudi mi smo v jeseni posadili prve orehe, obožujem orehe, jedrca, peceva iz orehov, potico. A zadnje čase ugotovaljam, da se mi pojavlja alergija, ko jih jem :-( Ampak ko se mi res zalušta pojem kos potice in sem pač rdeča po obrazu :-) ( in me srbi)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hm, kaj pa če ni alergija na orehe, ampak na škropiva? Če so kupljeni so skoraj sigurno špricani na polno.

      Izbriši
  7. Jaz sem brala, da če hočeš prenehati z dojenjem, si polagaj orehove liste na prsi. Jaz sem imela po enem letu dojenja res že dovolj, pa sem to naredila. Ni delovalo. Mleka je bilo še vedno ogromno, na prsih pa močni odtisi orehovih listov v krasni rjavi barvi, ki zlepa ni šla dol :-) Sem se pa sama sebi nasmejala če ne drugega :-)

    OdgovoriIzbriši
  8. spet krasne fotke in pri nas doma imamo tudi oreh, ki ja strašno obožujem in sem hvaležna, da si lahko privoščimprave domače orehe. lp

    OdgovoriIzbriši
  9. O kako čudovite fotografije in sporočila iz tvojih zapisov, srečno naprej:) lepo bodi:)

    OdgovoriIzbriši
  10. ooooo kolk si lepo zapisala:))) torba-vrecka pa je enkratna nebi se je branil nihce :))))superca evo petka zate:)

    OdgovoriIzbriši
  11. Iz tvojega pisanja veje tako globoka hvaležnost do življenja, da jo je moč občutiti, ko objavo bereš ... zelo lepo in resnično si zapisala ...

    Želim ti vse, vse dobro ...

    OdgovoriIzbriši
  12. Naše hišno drevo je oreh - eno, edino in največje pred hišo. Parkrat so mu že obljubljali, da ga bodo požagali, pa ga ne dam! Jaz imam naš oreh rada. Poleti daje super senco, jeseni slastne plodove (kadar je letina dobra; včasih ni pač nič). Daje pa še nekaj, kar je težje opisat. En tak občutek varnosti in zavetja. Najbrž to delajo vsa velika drevesa pred hišami?

    OdgovoriIzbriši
  13. Hvala za novo znanje in čudovite fotke. Torba je fantastična.

    OdgovoriIzbriši
  14. Zelo lepo,polno zanimivega branja,še bolj koristnega.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)