torek, 25. september 2018

Objem močeradkov

Prav lepo pozdravljeni, kdor še zaide v ta košček misli, ki ostajajo tu, kot pač ostanejo misli nekje v vetru :)
Življenje ni hitrejše, čas nima manj časa, samo vrstni red, odločitev je druga.
Ko nam je ta mali zakon jasen, smo precej manj znervirani.
Ni res, da nimam časa,
vsako obdobje mojega življenja ima drugačen vrstni red stvari, ki me zaposlujejo in razveseljujejo.
Resnično v stiski si šele takrat, ko ne zmoreš in ne upaš, potegniti črte pod nekaj, kar te duši in zamenjati vrstnega reda.

Pošiljam vam objem. Čisto svež, današnjega jutra. Ko smo že en poln dan v jeseni :)


Objem močeradkov

In pesem, meni tako ljubega Srečka Kosovela.

Močeradek, močeradek
kakor da vesla, postopa
po jesenski beli cesti.
Kam se skril boš,
drobni bratec,
kadar pride
mraz in zima?
Pojdeš med rjave liste,
pojdeš v hladno posteljo?


Močeradek gre čez cesto,
kaj mu mar je to vprašanje.
Sonce sije v skrita očka,
proga zlata čez hrbet.


Srečno
Lp, Keltika