Torba s pravljico

Naokrog je hodila vila. Všeč ji je bila torba, ki jo našla v moji šivalnici.
Potem jo je odložila na stol, da se je lažje razgledala.

In medtem, ko so čuvarji mirno spali

je obšla travnike in tu in tam odvrgla kakšno zdravilno, tu in tam pa kakšno strupeno zel, da je bilo vsega ravno prav.

Jesenski podlesek - strupen za ljudi

Pozobala je nekaj koruze, ki smo jo povezali v šopke,

in na fižol narisala nekaj rjavih pik, da nas opozori, da ga je treba pobrati.

Naše živali so ji povedale, da jim je pri nas lepo, ampak da je tudi tu preveč ograj

in  - oh ja, kako je to včasih hudo.

Potem je sedla na stol

in razmišljala.
Zakaj nikoli ne srečam ljudi?
Morda so prehitri in odbrzijo skozi trenutke s tako naglico, da jih ne vidim?
Morda so zaspali, za nepremostljivimi zidovi,
morda jih je strah in se skrijejo...

Škoda, pa tako mavričen je svet.

 
 Lp, Keltika

Moška voščilnica

za zrelejši rojstni dan. Res sem se lovila okrog nje, potem pa je v enem trenutku kar zašibalo. Lotila sem se tudi kombiniranja vzorčkov, kar mi sicer predstavlja kar velik izziv.

Ampak konec koncev sem z rezultatom zadovoljna.

Prijavljam jo na izziv:
Cute Card thursday: Challenge 393 - Masculine

To je to za danes. Kratka sobota :)
Lp,Keltika

Domači bukovi ostrigarji

Juhu, končno smo dočakali prvo bero bukovih ostrigarjev, ki sta vzgojila Tavečji in Tamlajši. Kar malo pozabljeni, so gabrovi hlodi počivali v gozdičku. Čisto slučajno, mimogrede, jih je odril Tamlajši in takoj naslednji dan so se znašli na jedilniku.

Večina je šla stran, ker smo jih zamudili, saj preveliki ostrigarji postanejo žilavi. Lahko bi jih sicer posušili in zmleli, ampak za to bo še dovolj prilik.

Medtem, ko drugi iščejo jurčke, bomo šli mi zdaj večkrat naše hlode gledat :)
Nič nisem komplicirala s pripravo. Zelo okusni so na hitro popečeni, zgolj marinirani s soljo, poprom in olivnim oljem.

Poleg pire krompirja in špinačne omake, ki jo pripravljam na olivnem olju in z riževim mlekom. Tako so tudi tisti člani družine, ki ne jedo gob, našli nekaj zase pri kosilu.

 
Ljubitelji česna, pa so si lahko pečene bukove ostrigarje obogatili s tržaško omako, ki sem jo na hitro podušila, le toliko, da je česen zadišal.

In potem, če imaš dovolj trdno voljo, si izboriš tudi kakšno mesto pri mizi :)

Lp,Keltika

Voščilnica

Tokrat je na Craftalnici izziv, ki postavlja v središče žival. Med vsemi našimi živalcami, sem za svojo voščilnico izbrala konja. Postavila sem ga v modro meglico, ki simbolizira mir, harmonijo, neskončnost...

Na moder papir sem odtisnila napis, na drugega pa zvezdice in tako naredila svoj papir za ozadje, saj nikakor nisem našla med zalogo papirčkov modrega vzorca, ki bi mi odgovarjal.

Krogec sem pobarvala z distressi, malce osenčila, dodala nekaj polperlic in natisnila misel.

Kot veliki ljubiteljici slovenskega jezika, mi je bilo kar čudno, da lepim angleško misel, ampak bolj kot sem jo obračala, bolj sem ugotavljala, da je najlepša taka kot je.
Včasih je čisto v redu, da pustimo stvari stat, kot pravijo Primorci :)

Voščilnico prijavljam na izzv:
Craftalnica#143: Živali
SimonSayStamp: No designer paper
Lp, Keltika

Kvačkana patchwork odeja

Vonj poslednjih, toplih sončnih žarkov objema septemberske dni. Moja najljubša odeja je končana in prihajajoča jesen že napoveduje novo.

Kar veliko časa sem ji namenila, moji pisani odeji. Z volnicami različnih debelin in barv, zbranimi od vseh vetrov in časov.

Da toplo ovije in ujame prijazne sončne žarke,

ki dišijo po jeseni.
Po majhni oazi notranje sreče, v vsej tej negotovi prihajajoči plimi neznanega.
In sem sešila še torbo iz luštnih, pikastih, premajhnih kavbojk, ki so bile Najmlajši tako všeč, da se ni mogla posloviti od njih.

 Potem ni bilo treba nič drugega. Ne peciva, ne piškotkov. Dan je lahko sladek zaradi knjige pravljic, odejice,

  pisane torbe,

 
 porisane skodelice

  in sadežev, ki jih je tako osrečujoče nabirati.

Zaradi prvih travniških šampinjončkov

in zadnjih fig :)

In čisto vseeno je, koliko različnih materialov sem nakvačkala skupaj, rezultat je tako bolj zanimiv in še lepši, pa tudi pranje je prenesla brez posledic.

Vsak kvadratek je drugačen, skupaj pa so videti popolni. A ni to lepo slišati?
Lp, Keltika

V zadnjem hipu

prijavljam voščilnico na izziv k Vladki in Tini:
- ko me inspirira#40,  kjer je tokrat tema Drevo

Samo še kakšna urica in tokratni izziv se bo iztekel. Ves čas sem imela v mislih različne izvedbe dreves, roka pa me je vodila k nekakšni mixmedia izvedbi. Tinine šablone zvezdic in njeno čudovito drevo sem postavila med številne plasti barv, papirnatih brisačk, in embosirnega prahu.

Moje drevo je sicer malce pravljično, ampak ko se takole, ob zatonu sonca, počasi sprehodim skozi dišeče cvetove divje mete

divja meta

in me ob robu gozda, s svojo globoko modrino, ustavi zdravilni svišč

Svilničevolistni svišč ali svečnik

se mi pravljica ne zdi tako daleč.
Buče patišonke, ki prehitro preveč zrasejo in včasih zato postanejo pretrde, so pravljične ne le zaradi luštne oblike, pač pa tudi dobrega okusa,

in drevesa, katerih plodovi dišijo v naših shrambah, so še več kot pravljična :)

Pa naj bo danes še moja voščilnica takšna, čeprav je bila tokrat tudi fotografirana, ne le prijavljena, v zadnjem hipu in ji fotografija žal dela krivico.

Srečno in
Lp, Keltika

Skica

Ena objavca na hitro, za izziv na Craft-alnici.
Za rojstni dan - vse najlepše, Tina :)

Lotila sem se izziva po skici:

 

In se držala mojih priljubljenih barv ter rožic, ki sem jih izrezala iz starega papirja, embosirala robove, popackala z nekaj bele tempere in malce osenčila.

Voščilnico prijavljam na:
Craft-alnica: Izziv 142 skica

Lp, Keltika                               

Voščilnici

Sonce. Vsakdanjost je videti tako varna in nedolžna.

Kolikor se da, jo skušam držati v rokah.

Sladka je,

sočna

in pisana.

In v resnici povsem neukrotljiva. Vsakdanjost.
Naše želje in misli ustvarjajo naše življenje. Povsem vsemogoče pa niso. Včasih zadeve ne gredo čisto tako, kot si želimo, pa naj so želje še tako močne in čiste.
In, ko na nekem zidu, čisto slučajno preberem veselo misel, se mi zdi kot neznanska modrost, ki bi jo želela razodeti vsem :)) :
- vse na svetu se obrača, zdaj je sonce, zdaj sneži, a sekirat se ne splača, bolj se grizeš, prej te ni. :))

Želje pa lahko vztrajajo naprej. Topla misel, vedno pride prav.
Tokrat sem lepe želje namenila dvema zrelima dekletoma.

Tale je šla k eni prav posebni in meni zelo ljubi osebi.

Vse lepo :)
Lp, Keltika

Rožičevo pecivo brez glutena

brez jajc in mleka, vegansko in res božansko :)

Ko sem prvič poskusila rožičevo pecivo, se mi je zdelo, da je to najboljše pecivo na svetu. Recept v originalu vsebuje jajca, jaz pa sem ga rahlo spremenila in spekla obe varianti.Čisto iskreno, ne da se odločiti, katera različica je okusnejša.

Originalni recept za rožičevo pecivo:

• 3 velika ali 4 manjša cela jajca
• 1 lonček sladkorja
• 1 lonček olja
• 1 lonček rožičeve moke
• 1 lonček pirine moke
• 1 pecilni iz vinskega kamna
• 1 vanilin
• 3 - 4 jabolka( naribana)

Vse sestavine zmešaš, vliješ v modelčke, pečeš pa odvisno od velikosti modela, v manjših modelčkih krajši čas, v enem večjem modelu pa 35 - 40 minut na 180°C.
Preliješ s čokolado.

Moj recept je brez glutena in veganski, ter neznansko njami.
Rožičevo pecivo brez glutena in živalskih beljakovin:

• pol lončka riževe moke
• pol lončka ajdove moke
• pol lončka olja
• pol lončka riževega mleka, ki je sladko, zato nisem dala celega lončka sladkorja ampak
• malce več kot pol lončka surovega trsnega sladkorja
• 1 lonček rožičeve moke
• 3 velika jabolka (naribana)
• 1 pecilni iz vinskega kamna
• 1 vanilin

 Sladek in enostaven začetek šolskega leta.
Pa še to, če ne marate rožičev in vam nihče ne bo povedal, da je v pecivu rožičeva moka, ne boste nikoli ugotovili, zakaj je to pecivo tako dobro in ima tako polno dober okus :))

In, če imamo še tako različne stile življenja in prehranjevanja, šele v dobri družbi jed dobi tisti pravi okus :)

Srečno :)
Lp, Keltika